Odškodnina zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega
Kdor zaradi izjemno hudih telesnih poškodb svojcev trpi duševne bolečine, mu po Obligacijskem zakoniku pripada odškodnina zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega.
Gre za eno od zakonskih izjem, po kateri so do odškodnine upravičeni posredni oškodovanci, ki načeloma nimajo pravice do povrnitve škode, a se jim pod posebnimi pogoji omogoči izplačilo odškodnine za duševne bolečine. Krog upravičencev, ki so s poškodovancem praviloma zelo tesno čustveno povezani, je zakonodajalec določil v 180. členu Obligacijskega zakonika.
Ožji družinski člani, ki jim gre tovrstna odškodnina, so zakonec in tudi izvenzakonski partner, otroci in starši. Pravico do odškodnine pa imajo še bratje in sestre, če s poškodovanim živijo v trajnejši življenjski skupnosti, katere osnova je velika medsebojna povezanost, nimajo svoje družine in ne živijo v kakšni drugi obliki skupnosti. Čeprav zakon določno omenja sorodstvena razmerja, pri katerih se lahko izplača odškodnina zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega, pa se v sodni praksi pojavljajo tudi primeri, ko je bila odškodnina zaradi specifičnih okoliščin izplačana starim staršem in krušnim staršem.
Ugotavljanje obsega poškodb
Pri določitvi upravičencev do odškodnine po navadi ni težav, se pa redno pojavljajo problemi pri vprašanju obsega poškodb, ki upravičujejo izplačilo odškodnine. Ni dovolj, da gre za hude poškodbe, pač pa so svojci do izplačila omenjene odškodnine upravičeni le, če je poškodovani utrpel posebno težko invalidnost (ni torej dovolj težka invalidnost), ki ga izjemno prizadene in močno spremeniti ustaljen način življenja vseh upravičencev.
Najhuje poškodovani
Posebno težka invalidnost je pravni standard, ki se v praksi razlaga zelo restriktivno. Tovrstna odškodnina odraža duševne bolečine bližnjih ob soočanju s trpljenjem svojca. Običajno se izplača ob najhujših primerih poškodb – tetraplegija in paraplegija, zelo resne poškodbe glave s hudimi trajnimi posledicami, izguba vida in drugi primeri uničenja pomembne sfere oškodovančeve osebnosti.
Kako določiti odškodnino?
Kolikšna je odškodnina zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega, je odvisno od duševnih bolečin oškodovanca. Te odškodnine se (glede na specifiko posamičnega primera) običajno gibljejo od dobrih 10 do 40 povprečnih slovenskih neto plač. Primerov izplačil teh odškodnin je malo, saj je delež hudih oziroma posebno hudih poškodb na srečo sorazmerno majhen.
Kaj je huje?
Odškodnina zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega se pogosto rada primerja z odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (kar prav tako ureja 180. člen OZ). Velikokrat se pojavljajo polemike, kaj predstavlja večjo škodo oziroma za katero obliko škode naj se izplača višja odškodnina. Nekateri menijo, da je trpljenje svojcev pri hudih poškodbah, ko poškodovanec bolj ali manj vegetira, hujše od trpljenja tistih, ki jim je bližnji umrl. Drugi menijo ravno nasprotno – da je življenje, čeprav še tako okrnjeno, večja vrednota, in da bolj trpijo tisti, ki so svojca za vedno izgubili.
Preberite še: Odškodnina za smrt bližnjega, Odškodnine v sodni praksi, Kako do odškodnine?, Dedovanje odškodnine, Odškodnina za paraplegijo in tetraplegijo.