Odškodnine v sodni praksi
Pregled zaključenih odškodninskih zadev na naših sodiščih kaže, da se odškodnine v sodni praksi za podobne poškodbe pogosto zelo razlikujejo. Zakaj?
Vzrok za različno dosojene odškodnine v sodni praksi pri zelo podobnih poškodbah gre v prvi vrsti pripisati kompleksnosti okoliščin, ki vplivajo na odmero zneska.
Pri odmeri pravične odškodnine je namreč treba upoštevati, da smo si različni, zato enaka ali zelo podobna poškodba vsakega človeka prizadene drugače. Kdor ima nizek bolečinski prag, je bolj občutljiv na bolečino in jo zato težje prenaša. Vsak organizem se drugače odziva na poškodbo, lahko se pojavijo različni zapleti. Včasih škodni dogodek človeka pahne v zelo težavno situacijo, kar se močno odrazi na njegovi psihi. Poškodba lahko aktivira ali zelo poslabša degenerativne spremembe. Predvsem starejši in otroci težje prenašajo bolečine in nevšečnosti zdravljenja, posledice poškodb so pri starejših lahko neprimerno hujše kot pri mlajših. Nekateri zaradi poškodb ne morejo več opravljati svojega poklica ali ga opravljajo težje kot prej, spet drugih posledice v ničemer ne omejujejo pri poklicnem delu.
Za vse enako?
Poskusi za poenotenje odmere odškodnine v sodni praksi za nematerialno škodo (znane so zlasti različne tabele za obračunavanje odškodnine) so bili neuspešni tudi pri naših sosedih. Vrhovno sodišče Hrvaške je pred leti sprejelo smernice za prisojanje odškodnine za nematerialno škodo, ki pa jih nižja sodišča pogosto nočejo uporabljati, saj so neobvezujoče. Tako hrvaška sodišča prisojajo znatno višje odškodnine, kot jih priporočajo smernice vrhovnega sodišča.
Ocena bolečin
Do razlik v višini odškodnine za enake ali zelo podobne poškodbe prihaja torej tudi zaradi obsega nematerialne škode oziroma telesnih bolečin. Ugotavljanje telesnih bolečin je težavno, saj jih ni mogoče natančno izmeriti. Izvedenci medicinske stroke ocenijo, v kolikšni meri naj bi poškodovanec trpel fizične bolečine, a ta ocena je tudi subjektivna. V primerih, ko v isti zadevi poda mnenje več medicinskih izvedencev, se redno dogaja, da se njihove ocene trajanja in intenzitete fizičnih bolečin občutno razlikujejo. Tudi pri mnenju o duševnih bolečinah, ki jih oškodovanec trpi zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali skaženosti, gre pogosto le za neko približno oceno izvedencev.
Obseg škode sodišče lahko ugotavlja tudi na podlagi oškodovančeve izpovedi, kar pa je problematično, če svojih težav ni sposoben ustrezno ubesediti.
Kot rečeno, na ugotovitve izvedenca vplivajo njegove subjektivne lastnosti, a odločitev o pravični denarni odškodnini je močno odvisna tudi od subjektivnih lastnosti sodnika (sodnik, ki je tudi sam utrpel neko poškodbo, povsem drugače dojema težave oškodovancev).
Čim bolj pravično
Pravična denarna odškodnina mora odgovarjati konkretnemu prikrajšanju oškodovanca. Upoštevati mora okoliščine posamičnega primera, hkrati pa mora biti ustrezno umeščena med prisojene odškodnine v drugih primerih.
Odškodnine v sodni praksi se razvrščajo glede na mesto poškodbe (poškodbe glave in možganov, poškodbe vida, poškodbe sluha, poškodbe zob in čeljusti, poškodbe hrbtenice…) in pogosto glede na težo poškodbe po Fisherjevi lestvici – od I. skupine (najlažje poškodbe; prisojene odškodnine dosežejo cca 2.000 evrov) do VI. skupine (najtežje poškodbe; prisojene odškodnine dosežejo približno tristo povprečnih slovenskih plač).
Preberite še prispevek Višina odškodnine za telesne poškodbe.