Sodni stroški

Marsikdo se ubada z vprašanjem, koliko bo stal sodni postopek oziroma vložitev tožbe. Skrb glede višine stroškov in končnega uspeha je povsem na mestu, saj se lahko zgodi, da po letih pravdanja na sodišču tožnik ugotovi, da se mu vse skupaj sploh ni izplačalo, saj so mu nastali samo sodni stroški.

Da bi se izognili takšnemu razpletu, je treba zadevo pravočasno skrbno preučiti in realno oceniti možnosti za uspeh v sodnem postopku.

Kakšne so možnosti za uspeh?

Stranka mora vedeti, da jo bodo v primeru neuspeha bremenili tudi sodni stroški nasprotne stranke. Kolikšni bodo sodni stroški, sodišče odloči na koncu postopka. Pri tem upošteva dosežen uspeh v postopku: če je uspeh stranke, ki vlaga denarni zahtevek, 100%, ji mora nasprotna pravdna stranka plačati vse stroške. V primeru 80% uspeha mora nasprotna stranka plačati 80% stroškov, tožnik pa mora nasprotni stranki plačati 20% stroškov, nato pa se sodni stroški delno medsebojno pobotajo. Če je znesek, postavljen v zahtevku, nerazumno visok, je zadeva lahko obsojena na neuspeh: kljub temu, da je prisojena običajna višina odškodnine, nastanejo tako veliki stroški, da na koncu (po plačilu stroškov nasprotne strani) tožnik bodisi dobi zelo malo bodisi ne dobi ničesar oziroma je celo na izgubi.

Sodni stroški po uspehu

Med sodne stroške spadajo: sodne takse, odvetniški stroški, stroški izvedencev, pričnine. Velja pravilo, da vsaka stranka tekom postopka nosi svoje stroške, na koncu pa se stroški obračunajo glede na dosežen uspeh. Čeprav se razlikujejo od primera do primera, pa se lahko vsaj okvirno ocenijo vnaprej.

Poglejmo, kakšni bi bili stroški postopka na prvi stopnji pri tožbenem zahtevku za  20.000 EUR: sodna taksa 567 EUR, odvetniški stroški (sestava tožbe, dve pripravljalni vlogi, trije naroki za glavno obravnavo) cca 1590 EUR, izvedenina od 500 do 1000 EUR.

Pri plačilu odvetniških stroškov odvetniška tarifa predvideva tudi možnost sklenitve dogovora o plačilu glede na dosežen končni uspeh, dogovora o plačilu v pavšalnem znesku oziroma dogovora plačila glede na porabljen odvetnikov čas.

Podan je tudi predlog, da bi lahko odvetnik v celoti prevzel financiranje pravde in bi se nato prisojen znesek delil med odvetnika in stranko (kar bi bilo aktualno v bolj rizičnih zadevah, ko je uspeh negotov, ali v zadevah, ko se tožba vlaga za manjši znesek).

Brezplačna pravna pomoč

Stranke, ki so nekoliko slabšega premoženjskega stanja in izpolnjujejo pogoje za tako imenovano brezplačno pravno pomoč (dohodek na družinskega člana ne presega 523 EUR), lahko zaprosijo za oprostitev plačila sodne takse in stroškov izvedencev ter za dodelitev odvetnika. Lahko pa se zgodi, da morajo upravičenci v primeru uspeha na sodišču kasneje, ko pridejo do določenih sredstev, vrniti založena proračunska sredstva za brezplačno pravno pomoč.  

Tožiti ali ne tožiti?

Posebno zanimivi so primeri, ko na drugi strani nastopa pravdna stranka brez sredstev. Ne samo, da tožnik ne pride do poplačila zahtevanega zneska, na koncu so tudi sodni stroški na njegovih plečih. Da bi se izognili takšnemu scenariju, se je potrebno že pred vložitvijo tožbe dobro pozanimati, kakšne so možnosti za končno poplačilo. Še bolj težavna, naravnost absurdna, pa je situacija, ko stranka brez premoženja preko brezplačne pravne pomoči koga neutemeljeno toži. Naloženo mu je plačilo sodnih stroškov nasprotni stranki, a ker nima premoženja, toženec ne more priti do poplačila stroškov.

Preberite še: Višina odškodnine – ocena možnosti za uspeh.