Odškodnina v kazenskem postopku
Kazenski zakonik predvideva, da se o odškodninskem zahtevku oškodovanca, torej o odškodnini, lahko odloča tudi v kazenskem postopku, a v praksi se to zgodi sorazmerno redko.
Sodišče oškodovance praviloma napoti na civilno sodišče, kjer naj odškodnino uveljavljajo v pravdnem postopku. Odškodninski zahtevek se na predlog upravičenca lahko obravnava tudi v kazenskem postopku, vendar le, če se postopek zaradi tega ne bi preveč zavlekel.
Ugotavljanje ustrezne odškodnine zaradi telesnih poškodb je običajno povezano z izdelavo dodatnih izvedenskih mnenj in z dodatnimi zaslišanji, kar bi kazenski postopek pogosto res lahko precej zavleklo. A sodišče se odločanju o odškodnini v kazenskem postopku večinoma raje izogne tudi v primeru, ko bi bil za ugotavljanje škode potreben sorazmerno majhen napor, npr. pri lažjih telesnih poškodbah.
(Ne)materialna škoda
Kazensko sodišče bi moralo o odškodninskem zahtevku odločiti praviloma takrat, ko v dokaznem postopku ugotovi natančno višino škode oziroma natančen obseg prikrajšanja ali protipravne koristi (npr. prisvojitev točno določenega zneska denarja).
Na splošno je odločanje o premoženjskopravnem zahtevku lažje v primeru plačila materialne škode kot nematerialne škode zaradi telesnih poškodb (dodatno je treba raziskati številne okoliščine), čeprav bi se vsaj v primerih lažjih poškodb o odškodnini lahko večkrat odločalo že v kazenskem postopku.
Do odškodnine skozi kazenski postopek
Oškodovanci, ki želijo dobiti odškodnino, so včasih v dvomu, ali naj sploh sodelujejo v kazenskem postopku, če pa si ne morejo z gotovostjo obetati, da bo sodišče vsebinsko odločalo o odškodnini.
Sodelovanje oškodovancev v kazenskem postopku je večinoma zelo dobrodošlo, še posebno, ko je sporno vprašanje odgovornosti za nastalo škodo. V takšnih primerih oškodovancem svetujemo zavzeto sodelovanje, saj se lahko zgodi, da v kazenskem postopku številna vprašanja ne bodo ustrezno rešena, kar pa je lahko pomembno pri kasnejšem uveljavljanju odškodnine v civilni pravdi. Smiselno je, da oškodovanci zelo pozorno spremljajo potek kazenskega postopka in po potrebi tudi s svojimi dokaznimi predlogi pripomorejo k natančnemu ugotavljanju dejanskega stanja.
V primeru kaznivih dejanj, ki se preganjajo na predlog oškodovancev, pa so pogosto tudi same odgovorne osebe (povzročitelji kaznivih dejanj) zainteresirane, da oškodovancem plačajo odškodnino (povrnejo škodo), ker si obetajo umik predloga za pregon s strani oškodovancev. Z umikom predloga za pregon se namreč kazenski postopek avtomatsko konča.
Brez truda ni odškodnine
V veliko primerih se zaplete pri vprašanju odgovornosti za povzročitev prometne nesreče ali delovne nezgode, zato zavarovalnica odlaša z rešitvijo odškodninskega zahtevka; izgovarja se, da vprašanje krivde še ni ustrezno rešeno in sugerira čakanje na razplet kazenskega postopka. V takšnem primeru morajo oškodovanci pravočasno zavarovati svoje premoženjske interese in ne smejo slepo zaupati, da se bo vse že nekako izšlo. Obstaja namreč nevarnost, da bodo na koncu ostali brez ustrezne odškodnine oziroma bo ta nižja, kot bi lahko bila. Navkljub temu, da je odškodnina za telesne poškodbe v kazenskem postopku le redko prisojena, je sodelovanje oškodovancev v tem postopku torej velikokrat nujno potrebno, sicer se lahko zgodi, da do odškodnine ne bodo prišli niti v civilnem postopku.
Oškodovanci morajo biti še posebej pozorni, da njihov odškodninski zahtevek ne zastara, zato morajo pravočasno vložiti odškodninsko tožbo.
Več o odškodninah preberite v prispevku Odškodnina za prometno nesrečo in Višina odškodnine za telesne poškodbe. Za več informacij se lahko obrnete na nas.