Zavarovanje odgovornosti
Večina pozna obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ostala obvezna zavarovanja odgovornosti pa so manj poznana.
Zavarovalnice ponujajo celo vrsto obveznih zavarovanj odgovornosti, še več pa prostovoljnih zavarovanj odgovornosti. Zavarovanje odgovornosti velja za eno od najbolj perspektivnih vej zavarovalniške industrije.
Zavarovanje odgovornosti temelji na predpostavki, da bo zavarovalnica v primeru vložitve odškodninskega zahtevka prevzela njegovo reševanje in plačilo škode namesto odgovorne osebe.
Namen zavarovanja odgovornosti
Namen tovrstnega zavarovanja pa ni le izplačilo škode, pač pa tudi prevzem obrambe zavarovanca pred neutemeljenimi zahtevki. V večini primerov odgovorne osebe nimajo niti ustreznih strokovnih znanj za organizacijo obrambe pred neupravičenimi zahtevki niti zadostnih finančnih sredstev za poplačilo odškodnine.
Poleg varstva interesov oškodovancev, da lažje pridejo do poplačila nastale škode, je namen zavarovanja odgovornosti torej tudi varstvo premoženjskih interesov zavarovancev kot odgovornih oseb.
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti
Najbolj razširjeno je obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki krije škodo, ki jo povzročijo motorna vozila. Če z zakonom ne bi bilo predpisano, da morajo biti motorna vozila, ki so udeležena v javnem prometu, obvezno zavarovana za škodo, ki nastane z njihovo uporabo, bi množica oškodovancev lahko ostala brez ustrezne odškodnine.
Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti je dokaj natančno urejeno v posebnem zakonu in zavarovalnice že desetletja bolj ali manj brez zapletov izplačujejo ustrezno odškodnino.
Razlaga Evropskega sodišča
Se pa tudi pri avtomobilskem zavarovanju pojavljajo odprta vprašanja. Pred leti so zavarovalnice npr. zagovarjale stališče, da je s tem zavarovanjem krita le škoda, ki nastane v javnem prometu, ne pa tudi škoda, ki jo recimo na domačem dvorišču povzroči vozilo v funkciji delovnega stroja (npr. traktor). Nato je Sodišče EU podalo razlago (sodba C-162/13) o bistveno širšem kritju škod in Vrhovno sodišče Slovenije je sledilo stališču, da je z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti krita vsaka škoda, ki nastane pri uporabi vozila, ki je skladna z običajno funkcijo delovnega stroja (sodba in sklep II Ips 415/2011).
Pred tem je v praksi pogosto prihajalo do zapletov pri razlagi zavarovalnega kritja, saj so se zavarovalnice skušale izogniti plačilu škode in so zagovarjale bistveno ožje zavarovalno kritje.
Primer iz prakse
Tako, denimo, zavarovalnica ni hotela plačati odškodnine delavcu, na katerega je na gradbišču padel tovor z delovnega stroja (bagra) in ga hudo poškodoval. Zavarovalnica je trdila, da sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije samo škodo, ki jo zavarovani stroj povzroči v javnem prometu, ne pa tudi škode, ki jo povzroči kot delovni stroj na gradbišču. Sodišče ni imelo razumevanja za takšno zavarovalniško razlago in je pritrdilo našemu stališču, da mora zavarovalnica plačati škodo.
Zanimivo je, da zavarovano vozilo nikoli ni bilo udeleženo v javnem prometu, saj so ga na gradbišče pripeljali in z njega tudi odpeljali, tako da je delovalo izključno na gradišču. Še bolj zanimivo pa je, da je zavarovalnica hkrati zavarovala veliko število podobnih delovnih strojev in obračunala visoko zavarovalno premijo, ko je prišlo do odškodninskih zahtevkov, pa je vedno ugovarjala, da nastala škoda s sklenjenim zavarovanjem sploh ni krita.
Če do takšnih zapletov prihaja pri enem od najbolj natančno urejenih obveznih zavarovanj odgovornosti, si lahko mislimo, da so pri drugih odgovornostnih zavarovanjih še večje težave, posledično pa tako oškodovanci kot zavarovanci lahko ostajajo brez ustrezne zaščite.
Kakšno zavarovanje?
Kakšno zavarovanje odgovornosti naj sklene podjetje oziroma posameznik? To je zelo kompleksno vprašanje, odgovor nanj zahteva obilo strokovnega znanja in izkušenj. Odločitev je pogosto kompromis med različnimi rešitvami oziroma ponudbami. Zavarovanec mora seveda najprej vedeti, katere rizike oziroma nevarnosti želi zavarovati. Nato se mora seznaniti s pogoji, pod katerimi zavarovalnice krijejo škodo in se odločiti za primerno zavarovalno vsoto. Pozanimati se mora, ali se je smiselno dogovoriti za odbitno franšizo (soudeležba pri škodi) in kolikšna naj bo zavarovalna premija. Skratka, dobro je treba pretehtati, kakšno zavarovanje je za določen subjekt najbolj racionalno.
Po drugi strani pa tudi zavarovalnice pogosto ne vedo natančno, kako bi se lotile teh zavarovanj, kateri primeri bi bili kriti z zavarovanjem in kakšne so tipične nevarnosti, ki bi jih bilo potrebno zavarovati. V praksi se pogosto izkaže (običajno, ko je že prepozno), da se tem temam žal posveča premalo pozornosti že pri obveznih zavarovanjih, kaj šele pri prostovoljnih zavarovanjih.
Ta dodatna pojasnila se lahko obrnete na nas.