Odškodnina zaradi obveznega cepljenja
Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06) ureja tudi odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane zaradi obveznega cepljenja. Po objavljenih podatkih naj bi bila odškodnina zaradi obveznega cepljenja pri nas izplačana samo v enem primeru.
Zakon določa, da ima oseba, ki ji je z obveznim cepljenjem nastala škoda na zdravju (resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij), pravico do odškodnine. Če zaradi posledic cepljenja umre, odškodnina zaradi obveznega cepljenja pripada zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju, otrokom in staršem, seveda pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu.
Po Zakonu o nalezljivih boleznih pa se odškodnina ne izplača, če je do škode pri cepljeni osebi prišlo zaradi strokovnih nepravilnosti pri opravljanju cepljenja ali če gre za posledice neustrezne kakovosti cepiva. V teh primerih se odškodnina lahko terja od odgovorne osebe (ne od države), ki je opravljala cepljenje, ali pa od proizvajalca cepiva.
Zakon v 22. členu določa, da je cepljenje obvezno:
– proti hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B,
– proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim pa le, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi.
Višina odškodnine
Odškodnina zaradi posledic obveznega cepljenja je zakonsko omejena. Osebi, ki ji je zaradi cepljenja nastala škoda, gre odškodnina v enkratnem znesku 60.000 EUR (zakon predvideva tudi valorizacijo tega zneska glede na rast inflacije).
Če oseba zaradi posledic obveznega cepljenja umre, je odškodnina omejena na enkratni skupni znesek 10.000 EUR, v primeru smrti starša mladoletnega otroka pa na enkratni skupni znesek 20.000 EUR.
Posebnost teh odškodnin je, da se obsega nematerialne škode ne ugotavlja po določilih Obligacijskega zakonika, pač pa se izplača določena pavšalna odškodnina.
Šest let časa
Omenjena odškodnina se uveljavlja pri ministrstvu za zdravje v roku šestih let od dneva cepljenja. Ministrstvo poda oceno, ali je škoda na zdravju oziroma smrt posledica obveznega cepljenja, invalidska komisija pa pripravi mnenje, ali je pri konkretni osebi prišlo do resnega in trajnega zmanjšanja življenjskih funkcij.
Odškodnina se izplača iz državnega proračuna, z njenim izplačilom je pokrita vsa škoda, za katero je objektivno odgovorna država.
Kaj pa v praksi?
V praksi se odškodnina zaradi obveznega cepljenja praktično nikoli ne izplača, saj je znan le en primer (II Ips 1253/2008), ko je bila dvema medicinskima sestrama izplačana odškodnina zaradi posledic obveznega cepljenja proti hepatitisu B.
Sodišče je v obrazložitvi sodbe izpostavilo, da nobeno cepivo ni povsem varno in popolnoma učinkovito, vsako cepljenje poleg velikih koristi predstavlja tudi določeno tveganje.
Preberite tudi: Odškodnina za zdravniško napako, Sodni stroški, Kako do odškodnine?