Odgovornost otrok

Kdo je odgovoren za škodo, ki jo drugemu povzroči otrok? Otrok, starši, vzgojno-izobraževalnih zavod? Odgovornost otrok je odvisna od njihove starosti (pomembni mejniki so sedem, 14 in seveda 18 let) pa tudi drugih dejavnikov, kar ureja Obligacijski zakonik.  

Škodo drugemu običajno naredijo odrasli, vendar pa tudi primerov, ko to storijo mlajši od 18 let, ni malo. Obligacijski zakonik pravi, da starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo. Otrok je lahko odškodninsko odgovoren šele po sedmem letu (solidarna odgovornost, če je poleg staršev odgovoren tudi otrok). 

Otrok do dopolnjenega sedmega leta starosti ni odškodninsko odgovoren, pač pa so za njegova ravnanja odgovorni starši ne glede na svojo krivdo (odgovarjajo objektivno) in tudi tisti, ki jim je bil otrok zaupan (njihova odgovornost je krivdna, npr. šola).

Otrok od dopolnjenega sedmega leta starosti do dopolnjenega štirinajstega leta je pogojno odškodninsko odgovoren in sicer pod pogojem, da je sposoben razsojanja (kar mora dokazovati oškodovanec). Odgovornost otrok se presoja glede na osebnostne lastnosti in druge dejavnike. Vemo namreč, da vsi osemletniki ali trinajstletniki niso enako zreli, nimajo enake vzgoje, enakih vrednot itd., zato je vedno treba natančno proučiti vsak primer posebej.

Od dopolnjenega štirinajstega leta pa je otrok polno odškodninsko odgovoren. 

Odgovornost staršev

Obligacijski zakonik v 142. členu torej pravi, da »starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo,« vendar tudi, da so »odgovornosti prosti, če so podani razlogi za izključitev odgovornosti po pravilih o odgovornosti ne glede na krivdo« (višja sila itd.). »Starši ne odgovarjajo, če je škoda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu, in če je ta zanjo odgovoren.« Vendar tudi v tem primeru veljajo izjeme: če je otrok neobvladljiv ali škodo povzroči oziroma bi jo povzročil kljub skrbnemu nadzoru (in to dokažejo), potem skrbnik, šola, učitelji … niso odgovorni.  

Po sedmem letu odgovornost staršev milejša

Nadalje ta člen pravi: »Starši odgovarjajo za škodo, katero povzroči drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil sedem let, razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde.« Kaj to pomeni za odgovornost otrok? Po dopolnjenem sedmem letu starosti so za škodna dejanja otrok še vedno odgovorni starši, vendar ne v vsakem primeru; če namreč dokažejo, da za škodo niso krivi, je zanjo lahko odgovoren le otrok, torej povzročitelj.

Pomen vzgoje

145. člen govori o posebni odgovornosti staršev. Če nadzorstvo ni dolžnost staršev, temveč koga drugega, in je mladoletnik škodo povzročil zaradi slabe vzgoje, slabih zgledov ali grdih navad, ki so mu jih dali starši (ali se škoda lahko pripiše njihovi krivdi), ima oškodovani pravico odškodnino zahtevati od staršev. Če je tisti, ki je imel dolžnost nadzora, oškodovancu že plačal odškodnino, povrnitev zneska lahko zahteva od staršev.  

Pravično za vse

Odgovornost otrok oziroma njihovih staršev opredeljuje tudi 146. člen Obligacijskega zakonika, ki govori o načelu pravičnosti. Če odškodnine ni mogoče dobiti od tistega, ki bi moral otroka nadzorovati, lahko sodišče odloči, da mora oškodovalec povrniti vso škodo ali njen del, kadar to terja pravičnost (pomembno je zlasti premoženjsko stanje obeh strani – tistega, ki je škodo povzročil in tistega, ki je bil oškodovan).

Če povzročene škode razsojanja zmožen mladoletnik ne more povrniti, lahko sodišče njegovim staršem naloži povrnitev škode, čeprav zanjo ne odgovarjajo (zopet se upošteva premoženjsko stanje staršev in oškodovanega).

Mladoletnik na motorju

Pomen starševske vloge lepo prikaže pravno mnenje revizijskega sodišča (VS031624), ki je pritrdilo odločitvi sodišča prve in druge stopnje o odgovornosti staršev, ki so svojemu mladoletnemu otroku omogočili uporabo kolesa z motorjem, s katerim je povzročil škodo. Mladoletnik je vozil po površini, po kateri je vožnja z motornimi vozili prepovedana in ob tem s stopalko zadel oškodovanko. Starši niso poskrbeli, da bi ob vožnji spoštoval predpise in se tako izognil ravnanjem, s katerimi bi drugemu utegnil povzročiti škodo. Oče sina pri vožnji ni nadzoroval in mu tudi ni dal nikakršnih navodil glede vožnje. Ker oče ni dokazal, da je do škode prišlo brez njegove krivde, je podana tudi njegova odškodninska odgovornost.

Kako v praksi

Čeprav so otroci precej pogosto povzročitelji škode, pa so odškodninski zahtevki zoper otroke ali starše zelo redki, mnogo bolj pogosti pa so zahtevki zoper zavarovalnice, pri katerih imajo starši sklenjeno zavarovanje odgovornosti tudi za škodo, ki jo povzročijo njihovi otroci (v okviru premoženjskih zavarovanj je pogosto krit tudi ta riziko), pa tudi zoper izobraževalno ustanovo, kateri je bil otrok zaupan in je odgovorna za škodo zaradi opustitve nadzora. 

Preberite še: Višina odškodnine – ocena možnosti za uspeh, Odvetnik za odškodnine, Pomoč pri uveljavljanju odškodnine, Kako do odškodnine?, Pravična denarna odškodnina.