Odškodnina in koronavirus

Mediji poročajo, da v tujini vlagajo tožbe v zvezi s koronavirusom. O tovrstnih tožbah pri nas pa ni informacij.

Tako naj bi sodišče v Avstriji obsodilo moža, ki naj bi pred ločitvijo namerno zakašljal v ženo in jo tako okužil s koronavirusom, po odločitvi sodišča pa mora zdaj plačati odškodnino. V Italiji naj bi svojci žrtev covida-19 vložili skupinsko tožbo zaradi ravnanja med epidemijo; poudarjajo, da ne želijo maščevanja, pač pa pravico. V Franciji naj bi skupinske tožbe vložili proti vladi, v Zimbabveju naj bi tožili zdravnike …

V Sloveniji

Kako pa je v Sloveniji? Tu in tam slišim za grožnje s tožbami v zvezi s covidom, a o dejansko vloženih tožbah pri nas še ni nobenih informacij. Gre za področje z velikim potencialom, verjetno bosta odškodnina in koronavirus še dolgo burila duhove. Najbrž se bodo pojavile odškodninske tožbe, če delodajalci oziroma druge odgovorne osebe niso ustrezno poskrbeli za varno delovno okolje, kar je osnovna dolžnost delodajalcev, nadalje tožbe, če ni bilo ustrezno poskrbljeno za varnost v šolah oziroma drugih ustanovah, kjer se zadržuje veliko ljudi …

S tožbami previdni

Zdi se, da tudi v tem segmentu nekako capljamo za razvito tujino. Čeprav Slovencem pripisujejo veliko vnemo za tožarjenje, pa mislim, da gre za zgrešeno oceno. Mogoče se sodišča včasih res težko znebijo kakšnega preveč zagretega pravdača, na splošno pa ljudje danes niso preveč naklonjeni tožarjenju.

Malo za šalo malo zares – včasih je bilo drugače … Kolega, ki je v začetku kariere delal v velikem državnem podjetju, mi je pripovedoval, da so se zaposleni zelo trudili, da bi tožili delodajalca. Veljalo je, da če nimaš zoper delodajalca na sodišču nobene tožbe, nisi pravi moški. Tako so nekateri imeli odprtih več tožb …

Težavno dokazovanje

Danes so očitno drugačni časi – za vložitev tožbe na sodišče mora biti podana neka konstruktivna osnova, sicer ne bo uspeha oziroma odškodnine. Ljudje so bolj previdni, bojijo se, da bi imeli le nepotrebne stroške. Teorija pravi, da morajo biti za izplačilo odškodnine izpolnjene štiri predpostavke (nedopustna škoda, škodljivo dejstvo, vzročna zveza med škodljivim dejstvom in nedopustno škodo ter odgovornost) in da je te predpostavke potrebno dokazati, kar je včasih zelo zapleteno.

Pri dokazovanju vzročne zveze je zelo problematično iskanje pravih vzrokov, ki so privedli do nastanka škode. Potrebno je npr. ugotoviti, kaj je pravi vzrok smrti ali neke poškodbe oziroma bolezni. Gre za zapletena strokovna vprašanja, za pomoč pri odgovorih nanje pa je nujno sodelovanje strokovnjaka (strokovnjakov), kar pa je povezano s precejšnjim stroški.

V praksi

V praksi se moramo pri vsakem primeru pravno priznane škode vprašati, kaj je pravi vzrok zanjo (in kako bi to dokazali), šele nato se ugotavlja, čigavo nepravilno ravnanje je botrovalo nastanku škode in ali je podana odgovornost neke osebe (npr. delodajalca) za nastanek škode. Tandem odškodnina in koronavirus nista nobena izjema.

Preberite tudi: Odškodnina zaradi okužbe s koronavirusom, Odškodnina zaradi obveznega cepljenja, Odškodnina za telesne poškodbe prek sodišča, Odškodninski postopek na sodišču, Sodni stroški.