Spoznanja, da se nekatere bolezni pogosto pojavljajo pri določenih poklicih, so stara več sto let. Pri nas so idrijske rudarje že v 18. stoletju zdravili zaradi značilnih bolezni, ki so se pojavljale pri delu v rudniku živega srebra.

Uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja in pravic iz zdravstvenega zavarovanja pa je obolelim delavcem omogočeno šele od leta 2023, ko je bil objavljen (v Uradnem listu RS, št. 25/2023) novi Pravilnik o poklicnih boleznih. Pogosto spregledana pa je možnost uveljavljanja odškodnine zaradi poklicne bolezni od delodajalca.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) poklicne bolezni opredeljuje kot bolezni, ki so povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Pravilnik o poklicnih boleznih vsebuje Seznam poklicnih bolezni in določa postopek ugotavljanja poklicnih bolezni.

Odškodnina za poklicno bolezen

Delodajalec odgovarja za poklicno bolezen enako kot za poškodbo pri delu.

Oboleli za poklicno boleznijo imajo pravico zahtevati odškodnino za poklicno bolezen od delodajalca, če je ta krivdno ali objektivno odgovoren za nastanek poklicne bolezni. Delodajalec je krivdno odgovoren, če ni zadostil vsem predpisanim in poznanim ukrepom za preprečitev takšne bolezni. Če se delodajalec ukvarja z nevarno dejavnostjo, pri kateri lahko delavec zboli za poklicno boleznijo, pa je odgovoren objektivno – odgovarja navkljub temu, da je ukrepal, kot je potrebno.

Odškodnine za poklicno bolezen praviloma ni mogoče zahtevati od zavarovalnice, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost, saj ta zavarovanja praviloma izrecno izključujejo kritje tovrstnih škod. Z zavarovanjem odgovornosti delodajalca so namreč krite škode, ki so posledica nenadnega in presenetljivega dogodka, ki ga najlažje opredelimo kot nesrečo, niso pa krite škode, ki nastanejo zaradi kontinuiranega škodljivega delovanja na delavce v daljšem obdobju.  

Primeri poklicnih bolezni – tudi covid-19

Na Seznamu poklicnih bolezni so: bolezni, ki jih povzročijo določeni kemični dejavniki (akrilonitril, arzen, ogljikov monoksid, živo srebro itd.; v tej skupini je 36 kemičnih dejavnikov), kožne bolezni, ki jih povzročijo snovi in dejavniki, ki niso navedeni drugje na seznamu (npr. saje, katran, smola), bolezni, ki jih povzroči vdihavanje snovi in dejavnikov, ki niso navedeni drugje(silikoza, azbestoza, alergijske astme itd.; naštetih deset bolezni), nalezljive in parazitske bolezni, npr. tetanus, bruceloza, virusni hepatitis, covid -19 (ki ga povzroči delo na področju preprečevanja bolezni, v zdravstvu in socialnem varstvu ter pri pomoči doma ali v pandemičnih razmerah v sektorjih, v katerih pride do izbruha pri dejavnostih, pri katerih je bilo dokazano tveganje okužbe), bolezni, ki jih povzročijo določeni fizikalni dejavniki (npr. katarakte, ki jih povzroči toplotno sevanje, paraliza živcev zaradi pritiska).

Oboleli so upravičeni do odškodnine zaradi nastale nematerialne in materialne škode.