Zavarovati ali ne zavarovati

Pri zavarovanjih, ki so za nekatere skupine obvezna (npr. za lastnike oziroma imetnike motornih vozil, zdravnike, notarje, računovodje), se nima smisla spraševati zavarovati ali ne zavarovati. Drugače pa je pri prostovoljnih zavarovanjih, saj ljudje po dolgih letih plačevanja premije pogosto podvomijo v svojo odločitev.

Še posebno pogosto se to zgodi, ko po več desetletjih plačevanja premije ob nastanku škode zavarovalnica te noče plačati. Ljudje se ogorčeni sprašujejo, zakaj so za neko zavarovanje plačevali po več deset oziroma več sto evrov letno, zdaj pa, ko je prišlo do škode, jih je zavarovalnica pustila na cedilu in od zavarovanja ni nobene koristi.

Preberi več

Odškodnina za paraplegijo in tetraplegijo

Za paraplegijo in tetraplegijo so najpogosteje krive poškodbe v prometnih nesrečah, delovnih nezgodah in pri športu. Ker zavarovalnice pogosto nočejo plačati ustrezne odškodnine, sodna pot do pravičnega zneska lahko traja tudi več let.

Paraplegija (ohromelost obeh spodnjih udov), še bolj pa tetraplegija (ohromelost od vratu navzdol) oškodovanca močno prizadene na vseh področjih življenja. Poleg izjemno velike nematerialne škode utrpi tudi veliko materialno škodo.

Preberi več

Reševanje zahtevnih škod

Pri zapletenih zavarovalniških zadevah je smiselno poiskati strokovno pomoč izkušenih odvetnikov, ki dobro poznajo aktualno odškodninsko-zavarovalniško problematiko. To je še posebno priporočljivo, če je prišlo do hudih telesnih poškodb, poškodb s smrtnim izidom ali je oškodovancev več. Za reševanje zahtevnih škod in uveljavljanje odškodnine je namreč potrebnih veliko izkušenj in znanja.

Da reševanje zahtevnih škod ni enostavno, priča tudi podatek, da imajo nekatere zavarovalnice posebne oddelke za reševanje kompleksnih škod, v katerih se z izplačilom odškodnin (oziroma zavarovalnin) ukvarjajo najbolj izkušeni in usposobljeni pravniki. Na drugi strani pa imajo samooklicani strokovnjaki, ki  oškodovance pogosto kličejo takoj po vrnitvi iz bolnišnice in jim ponujajo pomoč pri uveljavljanju odškodnine, premalo znanja in izkušenj za uspešno zastopanje. To se še najbolj izkaže v zapletenejših odškodninskih primerih, zato je priporočljivo, da oškodovanci pomoč poiščejo pri izkušenem odvetniku, ki bo korektno predstavil potek postopka in bo znal ustrezno svetovati ter pomagati pri iskanju najbolj optimalne rešitve.

Preberi več

Prijava škode

Oškodovanci se premalo zavedajo, kako pomembna je ustrezno izpolnjena prijava škode na zavarovalnico. Še zlasti je treba natančno opisati način nastanka škode in z dokazi utemeljiti obseg škode. Od tega je namreč odvisno, kako bo zavarovalnica obravnavala zahtevek za povračilo škode, ali bo sploh prišlo do izplačila oziroma v kolikšnem obsegu bo nastala škoda plačana.

Oškodovanec mora vedeti, kaj krije zavarovanje, iz katerega uveljavlja izplačilo zavarovalnine. Ljudje se pogosto zanašajo na zavarovalniške reklame, ki na preprost način predstavljajo, katere nevarnosti so zavarovane po nekem zavarovanju. Reklamni material je namenjen prodaji različnih zavarovanj, zato velikodušno obljublja, kaj vse krije zavarovanje, kar pa se velikokrat izkaže za netočno. Bistveni so zavarovalni pogoji, po katerih je sklenjeno posamezno zavarovanje. Ti pa so običajno tako obsežni in zahtevno napisani, da jih še zaposleni na zavarovalnicah slabo poznajo in pogosto napačno razlagajo.

Preberi več

Odškodnina v kazenskem postopku

Kazenski zakonik predvideva, da se o odškodninskem zahtevku oškodovanca, torej o odškodnini, lahko odloča tudi v kazenskem postopku, a v praksi se to zgodi sorazmerno redko.

Sodišče oškodovance praviloma napoti na civilno sodišče, kjer naj odškodnino uveljavljajo v pravdnem postopku. Odškodninski zahtevek se na predlog upravičenca lahko obravnava tudi v kazenskem postopku, vendar le, če se postopek zaradi tega ne bi preveč zavlekel.

Preberi več

Nezgodno zavarovanje, dnevna odškodnina in trajna invalidnost

Nezgodno zavarovanje je eno od najpogosteje sklenjenih zavarovanj. Zavarovalnice z različnimi akcijami nezgodno zavarovanje vneto ponujajo praktično vsem, od šolarjev do upokojencev.

Poznamo individualna, partnerska in kolektivna nezgodna zavarovanja. V polici za nezgodno zavarovanje se običajno predvidi izplačilo zavarovalnine v primeru nezgodne smrti in trajne invalidnosti ter izplačilo dnevne odškodnine. A pri izplačilu se pogosto zaplete.

Preberi več

Odškodnina za poškodbe motorista

V Sloveniji se letno zgodi približno tisoč prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil (motorji, mopedi, skuterji …). Odškodnina za poškodbe motorista se izplača iz obveznega zavarovanja AO ali prostovoljnega zavarovanja AO-plus.

Po statističnih podatkih so za nastanek prometne nesreče največkrat krivi vozniki teh vozil (najpogosteje neprilagojena hitrost). Po mojih izkušnjah pa nesrečo pogosteje zakrivijo drugi udeleženci v prometu (krivda za nezgodo se velikokrat neutemeljeno, pod vtisom statističnih podatkov, pripisuje motoristom).

Preberi več

Odškodnina za delovno nezgodo v gradbeništvu

Delovne nezgode so zelo pogoste v gradbeništvu, pri delu z različnimi stroji oziroma pri zahtevnejšem fizičnem delu. Kdaj je delavec upravičen do odškodnine za delovno nezgodo v gradbeništvu? Kdo je odgovoren za nezgodo in kdo je dolžan plačati odškodnino?

Delo v gradbeništvu je fizično zahtevno in velikokrat nevarno, izvaja se tudi na višini, veliko je improvizacije, hitenja, na skupnem gradbišču sodeluje veliko različnih delavcev, katerih delo pogosto ni ustrezno usklajeno. Hude nesreče, celo s tragičnim koncem, niso redke, kar je prepoznal tudi zakonodajalec, ki je določil, da morajo imeti gradbena podjetja svojo odgovornost obvezno zavarovano.

Preberi več

Odškodnina za zlom stegnenice

Pravična odškodnina za zlom stegnenice, največje in najmočnejše cevaste kosti v človeškem telesu, se giblje od približno 20.000 EUR do 80.000 EUR in tudi več.

Odškodnina za zlom stegnenice, ki jo prejme oškodovanec, je odvisna od obsega škode, ki jo je utrpel zaradi nesreče (glej še prispevek Višina odškodnine za telesne poškodbe), pa tudi od znanja in izkušenj odvetnika ter njegove spretnosti v postopku uveljavljanja odškodnine.

Preberi več

Brezplačna pravna pomoč pri uveljavljanju odškodnine

Brezplačna pravna pomoč (BPP) je namenjena ljudem s slabšim premoženjskim stanjem, da ne bi bili prikrajšani za pravno pomoč pri zagotavljanju pravice do sodnega varstva. Pod katerimi pogoji in v kolikšnem obsegu lahko upravičenci pridobijo pravico do te pomoči, natančneje ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči.

Iz izkušenj ugotavljam, da bi brez BPP pri uveljavljanju odškodnine marsikdo ostal brez denarja. Če presodim, da bi bilo smiselno pridobiti BPP, stranki predlagam, da vloži prošnjo zanjo na sodišče. Brez BPP je namreč pot do odškodnine za marsikoga zelo omejena.

Preberi več