Med epidemijo novega koronavirusa je postalo delo od doma zelo aktualno. V domačem okolju se praviloma opravlja intelektualno delo, pri katerem je možnost nastanka telesnih poškodb minimalna. Če do njih vseeno pride, naj delavec obvesti delodajalca. Do česa je upravičen delavec, če do poškodbe pride med opravljanjem službe doma?
Zanimiva in vsekakor pomembna tema, o kateri pa se še ni izoblikovala sodna praksa, saj se je napotitev na delo od doma v večjem obsegu začela prakticirati šele med epidemijo bolezni COVID-19. Tudi poškodbo, ki se je zgodila med delom doma, je treba prijaviti na obrazcu Prijava nezgode – poškodbe pri delu (ER-8), ki ga delodajalec izpolni in izroči poškodovanemu delavcu, ta pa ga predloži osebnemu zdravniku, ki na njem izpolni svoj del prijave. Seveda se zastavlja vprašanje, kako dokazati, da je do poškodbe res prišlo med opravljanjem dela doma.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 6. decembra, 2021 Razno
Kako je zakonsko urejeno posebno in skupno premoženje zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, običajno postane aktualno ob prenehanju takšne zveze. Nekateri bolj proaktivni pa se o problematiki premoženja poučijo že vnaprej in se tudi dogovorijo za drugačne rešitve od zakonsko določenih.
Pred leti je mlajša samska sodelavka v šali preigravala možnost poroke s kakšnim starejšim bogatim moškim, saj je sklepala, da bi se po poroki kmalu ločila in pobrala polovico premoženja. Ko sem ji razložil, da to ni tako enostavno in da bi se za polovičko premoženja lahko obrisala pod nosom, je premeteno zaključila, da bi moral biti kandidat za ženina tudi zelo bolan. V humornem klepetu je bilo tudi zrno resnice, saj se, kot lahko vidimo, poroke ne sklepajo samo iz gole ljubezni pač pa tudi iz drugih vzgibov.
Ob hujših telesnih poškodbah se oškodovanci soočajo tudi s trajnimi posledicami, ki jih omejujejo na različnih življenjskih področjih. Odškodnina za posledice se obravnava v okviru odškodnine za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Pri hujših poškodbah se največji delež odškodnine izplača ravno na račun odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Odškodnina za posledice je v primerjavi z drugimi oblikami nepremoženjske škode (odškodnina za fizične bolečine in nevšečnosti zdravljenja, odškodnina za strah, odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti) praviloma prisojena v občutno višjih zneskih.
Višina odškodnine
Pri hujših poškodbah se za trajne podlice običajno prisodi dva- do trikrat višja odškodnina kot za vse ostale oblike nepremoženjske škode skupaj. Pri izjemno hudih telesnih poškodbah pa je ta razlika še bistveno večja – odškodnina za posledice je lahko tudi desetkrat višja. Izjemoma se pri najhujših poškodbah, torej pri paraplegiji in tetraplegiji, na sodišču lahko določi enotna odškodnina. Posamične oblike nepremoženjske škode se med seboj namreč prepletajo, za oškodovanca pa končno ni pomembno, koliko odškodnine dobi za vsako odškodninsko postavko.
Posledice niso le fizične
Odškodnina za posledice ni odvisna samo od trajnih posledic, ki se kažejo v anatomskem in funkcionalnem smislu, pač pa predvsem od tega, kako te posledice vplivajo na vsakdanje življenje konkretnega oškodovanca. Ugotavlja se, na katerih področjih življenja je vpliv posledic najbolj izrazit oziroma katera področja življenja so najbolj prizadeta. Poškodbe pogosto zelo omejujejo delovno sposobnost poškodovancev, včasih pa je ta povsem izničena, kar vodi v invalidsko upokojitev. Pomembna pa so tudi druga področja življenja. Po hudih poškodbah so oškodovanci lahko omejeno sposobni za normalno družinsko življenje in za odgovorno starševstvo. Niso več sposobni za aktivno preživljanje prostega časa, za različne športne aktivnosti ali hobije, ki so osmišljali njihovo življenje. Ta oblika nepremoženjske škode pa ima tudi premoženjsko komponento: ker je oškodovanec nesposoben oziroma omejeno sposoben za delo, je prikrajšan zaradi izgube zaslužka, poleg tega je prikrajšan tudi zato, ker potrebuje tujo pomoč pri različnih aktivnostih.
Ugotavljanje posledic
Ocena posledic poškodb se ugotavlja na podlagi izpovedi oškodovanca, na podlagi medicinske dokumentacije o njegovem zdravljenju in na podlagi izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke. Pogosto so posledice v posamičnem primeru tako obsežne, da je pri ugotavljanju obsega škode potrebnih več različnih izvedencev. Pravična odškodnina za posledice pa ni odvisna le od omenjenih treh parametrov, pač pa nanjo vpliva tudi primerjava z drugimi dosojenimi odškodninami v podobnih primerih oziroma ustrezna umeščenost konkretne odškodnine med prisojene odškodnine v težjih in lažjih primerih.
Duševno trpljenje
Pri zmanjšanju življenjskih aktivnostih se ugotavlja, česa poškodovanec ne more več početi in tudi, kaj vse dela težje in s povečanimi napori. Najpomembnejši pa je obseg duševnega trpljenja, ki ga sproža nesposobnost za določeno aktivnost. V primeru zelo hudih posledic, ko oškodovanec ne trpi duševnih bolečin, saj tega ni sposoben, ker se svojega stanja ne zaveda (pri komatoznem stanju, pri zelo hudih poškodbah možganov), se tovrstna odškodnina ne izplača.
Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
V praksi se odškodnina izjemoma izplača tudi zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnostih, vendar mora biti ugotovljeno, da je bila prizadetost oškodovanca zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti precejšnja. Sicer pa se začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti lahko upošteva v okviru fizičnih bolečin in nevšečnosti zdravljenja.
Zavarovalnina
Včasih se zmanjšanje življenjskih aktivnosti ugotavlja tudi s pomočjo ocene odstotka trajne invalidnosti po različnih zavarovalniških tabelah za nezgodno zavarovanje. Takšne ocene (ki so nek pomožen pokazatelj zmanjšanja delovnih oziroma življenjskih aktivnosti) pridejo v poštev predvsem v primerih, ko se poleg obsega odškodnine ugotavlja tudi obseg zavarovalnine po sklenjenih prostovoljnih nezgodnih zavarovanjih (poškodovana oseba ima lahko sklenjeno eno ali več nezgodnih zavarovanj in po vsakem od njih je upravičena do zavarovalnine).
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 11. oktobra, 2021 Razno
Mediji poročajo, da v tujini vlagajo tožbe v zvezi s koronavirusom. O tovrstnih tožbah pri nas pa ni informacij.
Tako naj bi sodišče v Avstriji obsodilo moža, ki naj bi pred ločitvijo namerno zakašljal v ženo in jo tako okužil s koronavirusom, po odločitvi sodišča pa mora zdaj plačati odškodnino. V Italiji naj bi svojci žrtev covida-19 vložili skupinsko tožbo zaradi ravnanja med epidemijo; poudarjajo, da ne želijo maščevanja, pač pa pravico. V Franciji naj bi skupinske tožbe vložili proti vladi, v Zimbabveju naj bi tožili zdravnike …
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 13. septembra, 2021 Zavarovanje
Po vložitvi odškodninskega zahtevka na zavarovalnico oškodovance pogosto zanima, kdaj bo rešena njihova zadeva, torej kdaj bo zavarovalnica odgovorila oziroma posredovala poravnalno ponudbo. Hitrost zavarovalnic je odvisna od več dejavnikov, a v splošnem se z njo žal ne morejo pohvaliti. Tako je vsaj pri reševanju in izplačilu škod, medtem ko je povsem drugače pri pobiranju premij, saj je tu zaznati bistveno večjo zavzetost.
Telefonskih klicev z vprašanjem, ali je zavarovalnica že odgovorila na odškodninski zahtevek, je veliko in kar moteče vplivajo na delovni proces v odvetniški pisarni. Hitrost zavarovalnic pri reševanju/obdelavi odškodninskih zahtevkov se precej razlikuje od zavarovalnice do zavarovalnice, znotraj posamezne zavarovalnice pa tudi od uslužbencev, ki rešujejo zahtevke (nekateri so bolj hitri in podkovani z znanjem, drugi manj). A na podlagi izkušenj ugotavljamo, da bi ti postopki lahko v večini primerov potekali bistveno hitreje, če bi le bila prava volja …
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 30. avgusta, 2021 Razno
Plačilni nalog za prekršek kršitelju na kraju prekrška izda in vroči pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa, če prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav.
Plačilni nalog za prekršek se običajno izda zaradi prehitre vožnje, ki je eden od glavnih vzrokov za nastanek prometnih nezgod, pogosto pa tudi zaradi kršitve javnega reda in miru.
Povrnitev škode na vozilu ne bi smela biti problematična, saj mora vsak lastnik vozila skleniti obvezno zavarovanje odgovornosti. Oškodovancu, ki mu je nastala škoda na vozilu, je na podlagi sklenjenega obveznega zavarovanja povzročitelja zavarovalnica kot odgovorna oseba dolžna povrniti nastalo škodo. Dolžna je vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala, če pa se z vzpostavitvijo prejšnjega stanja škoda ne odpravi popolnoma, je za ostanek škode oškodovancu dolžna plačati denarno odškodnino (164. člen Obligacijskega zakonika).
Kako poteka povrnitev škode na vozilu? Škoda na vozilu se lahko sanira s popravilom (vzpostavitev prejšnjega stanja – restitucija) ali s plačilom denarne odškodnine. Zavarovalnice praviloma plačajo popravilo škode – oškodovancem bodisi povrnejo znesek popravila na podlagi računa bodisi jih napotijo na katerega od zavarovalniških pogodbenih servisov, kjer morajo strokovno opraviti popravilo in nato stroške zavarovalnica povrne direktno servisu. Če je vozilo uničeno (tehnična totalka) in popravilo ni mogoče, pa zavarovalnica izplača denarno odškodnino (kompenzacija).
Kdaj bom dobil odškodnino? Gre za eno najbolj pogostih vprašanj oškodovancev, saj jih poleg ocene višine odškodnine zelo zanima tudi, kdaj bo ta izplačana. V praksi se žal zelo pogosto zgodi, da zavarovalnice svoje odločitve ne sporočijo najbolj hitro, zato se tudi čakanje na odškodnino lahko zavleče.
Koliko časa bo zavarovalnica potrebovala za odgovor na konkreten zahtevek, je zelo nehvaležno napovedati. Tudi v precej enostavnih zadevah je včasih potrebno čakati nerazumno dolgo, pri bolj zapletenih zadevah pa se pogosto zgodi, da zavarovalnica od oškodovanca večkrat zahteva še dodatna pojasnila oziroma dokazila, s čimer čakanje na odškodnino znova in znova podaljšuje.
Odvetniška pisarna Matjaž Grebenc | 19. julija, 2021 Dedovanje
Zakon o dedovanju pozna dva dedna naslova: deduje se lahko na podlagi zakona in na podlagi oporoke. Zapustnik (oporočitelj) lahko z oporoko (ki mora seveda biti veljavna) določi drugačno dedovanje od zakonsko predvidenega.
Z oporoko določeno dedovanje ima torej prednost pred dedovanjem po zakonu, vendar je oporočno razpolaganje z dediščino omejeno. Oporočitelj namreč ne more povsem prosto razpolagati s svojim premoženjem, saj osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki so nujni dediči, ne smejo biti prikrajšane.
Kdo je odgovoren za škodo, ki jo drugemu povzroči otrok? Otrok, starši, vzgojno-izobraževalnih zavod? Odgovornost otrok je odvisna od njihove starosti (pomembni mejniki so sedem, 14 in seveda 18 let) pa tudi drugih dejavnikov, kar ureja Obligacijski zakonik.
Škodo drugemu običajno naredijo odrasli, vendar pa tudi primerov, ko to storijo mlajši od 18 let, ni malo. Obligacijski zakonik pravi, da starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo. Otrok je lahko odškodninsko odgovoren šele po sedmem letu (solidarna odgovornost, če je poleg staršev odgovoren tudi otrok).
