Kazenska odgovornost za prometno nesrečo

Večina prometnih nesreč nastane zaradi malomarnosti. V poglavju »Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa« kazenski zakonik obravnava temeljno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo pa storilca seveda doleti tudi v primeru naklepne povzročitve.

Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je storjeno, če udeleženec v prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je kakšna oseba hudo telesno poškodovana ali zaradi posledic umre ena oseba ali več. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo storilcu ne uide, kazen (denarna kazen, zapor, prepoved vožnje motornega vozila, odvzem vozila) je odvisna od več dejavnikov (to ureja 323. člen KZ-1). 

Malomarnostno kaznivo dejanje

Malomarnostno kaznivo dejanje torej ni storjeno z naklepom, temveč do njega pripelje malomarnost voznika. Povzročitev prometne nesreče z naklepom se uvršča med druga kazniva dejanja zoper življenje in telo (npr. uboj ali umor, povzročitev lahke telesne poškodbe, povzročitev hude telesne poškodbe) ali med kazniva dejanja povzročitve splošne nevarnosti.

Kršitev prometnih predpisov

Do kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti pride zaradi ravnanja v nasprotju s prometnimi predpisi, ki urejajo varnost v cestnem prometu. Po navadi gre za kršitve prometnih pravil, ki so urejena v Zakonu o varnosti cestnega prometa (lahko pa tudi za kršitev pravil, ki jih urejajo drugi zakoni). Te kršitve praviloma pomenijo tudi prekršek (izjemoma je kaznivo tudi ravnanje, ki ni prekršek). Kateri predpis je bil kršen ob ravnanju, ki je povzročilo določene posledice, je torej treba ugotoviti v vsakem primeru posebej.

Kraj storitve kaznivega dejanja

O kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti govorimo, če je storjeno v cestnem prometu, torej tam, kjer se odvija javni cestni promet (cesta, pločnik, kolesarska steza …), ne pa na neki zasebni površini (ograjeno dvorišče itd.) oziroma površinah, ki niso namenjene prometu (gozd, travnik, njiva, park …).

Hude telesne poškodbe

Za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je pogoj nastanek (posebno) hudih telesnih poškodb, ne lahkih telesnih poškodb (te se obravnavajo v okviru prekrškov). Zakon natančno opredeljuje, kdaj gre za lahke telesne poškodbe (122. člen KZ-1), hude telesne poškodbe (123. člen) oziroma posebno hude telesne poškodbe (124. člen). Težo telesne poškodbe se praviloma ugotavlja s pomočjo izvedenca medicinske stroke.

Kazni in odstop od pregona

Za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče in malomarnosti je v zakonu zagrožena zaporna kazen do treh let ali denarna kazen (ko gre za povzročitev hude telesne poškodbe). Ob hujših posledicah (smrt ene ali več oseb) je predpisana zaporna kazen do osem let in prepoved vožnje motornega vozila.

V sodni praski se, če ni oteževalnih okoliščin, običajno izrekajo pogojne zaporne kazni, pri hujših posledicah in ob obstoju oteževalnih okoliščin (npr. vinjenost voznika, njegova »kariera« povratnika) sodišča izrekajo nepogojne zaporne kazni. Veliko zadev pa se reši že pred kazenskim postopkom, ko tožilstvo po posebno izvedenem postopku odstopi od pregona (pogoj je, da se oškodovanec s tem strinja).

Vzročna zveza

Pri ugotavljanju kazenske odgovornosti za prometno nesrečo je treba rešiti tudi vprašanje obstoja vzročne zveze, saj je do nastanka prometne nesreče lahko pripeljalo več različnih vzrokov. Posledica je tretji osebi morda nastala zaradi nepravilnega ravnanja dveh ali več udeležencev v prometu, k nastanku nesreče je lahko s svojim nepravilnim ravnanjem prispeval tudi oškodovanec.

Ugotovitve izvedencev

Za rekonstrukcijo dogajanja neposredno pred in ob nesreči (prometno potna analiza) na podlagi zbranih sledov in ugotovitev prometnih policistov strokovno mnenje izdela izvedenec za raziskavo prometnih nezgod oziroma izvedenec prometne stroke. Pri izdelavi mnenja se uporabljajo tudi napredni računalniški programi, s katerimi med drugim ugotavljajo hitrost in smer gibanja posamičnih udeležencev. Šele na podlagi ugotovitev vseh pravno relevantnih dejstev o dogodku (prometni nesreči) lahko sodišče ustrezno odloči o zadevi. Pogosto se zgodi, da je kazenska odgovornost za prometno nesrečo ugotovljena drugače, kot se je nakazovalo na začetku.  

Preberite tudi: Kako ravnati ob prometni nesreči, Zapisnik o prometni nesreči, Odškodnina za prometno nesrečo, Plačilni nalog za prekršek, Huda prometna nesreča in odškodnina, Odškodnina za lahke poškodbe.