Neznani povzročitelj prometne nesreče in odškodnina

Če povzročitelj prometne nesreče pobegne s kraja dogodka ali če škodo povzroči neznani voznik, je oškodovanec upravičen do odškodnine za nematerialno in tudi materialno škodo, ki jo iz sredstev škodnega sklada izplača Slovensko zavarovalno združenje.

Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu v 39. členu določa, da Združenje odgovarja za škodo (zaradi smrti, telesne poškodbe ali telesne okvare), ki jo povzroči neznani povzročitelj prometne nesreče, do višine predpisane zavarovalne vsote (5.000.000 EUR).

Zavarovalno združenje torej krije vso škodo, ki je posledica poškodovanja oseb – tako nematerialno škodo (fizične bolečine in nevšečnosti zdravljenja, zmanjšanje življenjskih aktivnosti, strah, skaženost, posebno huda invalidnost bližnjega, izguba bližnjega) kot materialno škodo (stroški zdravljenja, izguba zaslužka, izguba preživljanja, stroški tuje nege in pomoči itd.). Zakonska opredelitev kritja Slovenskega zavarovalnega združenja je jasna, kljub temu pa Združenje pozablja na materialno škodo, ki nastane zaradi poškodb oseb; v formularju odškodninskega zahtevka, ki je na voljo na spletni strani Združenja, namreč ni rubrike za materialno škodo, ki oškodovancem pripada po zakonu.

Netočna informacija

V informativnem prispevku »Prometna nesreča z neznanim sredstvom«, ki je objavljen na spletni strani Združenja, piše: »Če je prometno nesrečo povzročil voznik neznanega vozila v Sloveniji, Slovensko zavarovalno združenje s sredstvi Škodnega sklada odgovarja za nematerialno škodo (škodo, ki je nastala zaradi smrti, telesne poškodbe ali telesne okvare), vendar največ do minimalne zavarovalne vsote, ki je bila predpisana na dan škodnega dogodka. Obseg kritja za škode, ki jih povzročijo neznani vozniki, je torej omejen.« Pozabili pa so zapisati, da je krita tudi vsa materialna škoda, ki je posledica telesnih poškodb oziroma smrti.

Tudi materialna škoda

Materialna škoda je v primeru hude invalidnosti lahko izjemno velika (izguba dohodka, stroški zdravljenja, nakup invalidskih pripomočkov, stroški tuje nege in pomoči, stroški prevozov itd.). V primeru smrti je krita materialna škoda, ki nastane zaradi pogreba, nakupa žalnih oblek, izgube preživljanja…

Da je oškodovanec upravičen tako do nematerialne kot materialne škode, ki je posledica telesnih poškodb oziroma smrti, je tudi stališče stroke (glej komentar 39. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, GV Založba, 1995); v novejšem komentarju (2008) pa avtorji očitno smatrajo, da je dejstvo, da gre oškodovancem zaradi poškodb oseb poleg nematerialne škode tudi materialna škoda, odveč dodatno izpostavljati.

Neskladno z zakonom

V želji po čim manjših stroških se oškodovanci pogosto odločijo za uporabo brezplačnih, vendar neustreznih formularjev tipskih odškodninskih zahtevkov, nato pa s podpisom poravnave potrdijo, da je pokrita vsa škoda, ki jim je nastala v prometni nesreči, kar pa pogosto ne drži.

Opisan primer uporabe neustreznih tipskih formularjev odškodninskih zahtevkov kaže, zakaj oškodovanec potrebuje pomoč strokovno podkovanega odvetnika in zakaj ni dobro, da se sam loti urejanja zadev, ki jih ne obvlada dovolj. Iz izkušenj vem, da so zaradi poceni oziroma zastonjskih rešitev, ki se ponujajo na spletu, oškodovanci pogosto zavedeni in na koncu neupravičeno prikrajšani.

Kaj pa poškodba vozila?

Pod določenimi pogoji je krita tudi materialna škoda na oškodovančevem vozilu, ki jo povzroči neznani voznik, in sicer, če je Združenje kateremukoli oškodovancu izplačalo odškodnino zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, zaradi katere je bolnišnično zdravljenje trajalo najmanj pet dni, pri čemer znaša odbitna franšiza (soudeležba oškodovanca) pri škodi 500 EUR.

Za več informacij nas lahko kontaktirate.