Odškodnina za manjvrednost vozila
Veliko oškodovancev, ki so v prometni nezgodi utrpeli materialno in nematerialno škodo, je nezadovoljnih, saj menijo, da je odškodnina, ki jim jo ponuja zavarovalnica, prenizka. Ne razumejo, zakaj jim ne pripada odškodnina za manjvrednost vozila.
Na drugi strani pa so nekateri oškodovanci prepričani, da je škoda manjša, kot je v resnici. Ti so s ponujeno odškodnino prehitro zadovoljni, saj ne poznajo obsega celotne škode. Ne vedo, recimo, da jim gre tudi odškodnina za manjvrednost vozila.
Ko zavarovalnica plača popravilo v prometni nezgodi poškodovanega vozila, se lahko zastavi vprašanje manjvrednosti vozila po popravilu. Ob strokovnem popravilu naj ne bi imelo manjše vrednosti, vendar pa do prikrajšanja vseeno pride ob morebitni prodaji, saj je karambolirano in popravljeno vozilo na trgu običajno vredno manj. V oglasih lahko zasledimo, da brezhibna vozila prodajalci promovirajo z opisom, da niso bila karambolirana. Takšna vozila pa dosegajo višjo ceno od tistih, ki so bila podvržena obsežnim popravilom.
Kakovost popravila
Ob obsežnih popravilih namreč obstaja verjetnost, da vsa škoda ni bila ustrezno sanirana. Morda popravilo ni bilo izvedeno s kakovostnimi (originalnimi) deli, pač pa so bili vgrajeni deli slabše kakovosti (rabljeni, neoriginalni deli), morda so bili določeni poškodovani deli popravljeni, namesto da bi jih zamenjani. Lahko se škoda sploh ne pokaže takoj, ampak šele čez čas, kar povečuje možnost dodatnih zapletov pri nadaljnji uporabi vozila. Oškodovanec je upravičen do povrnitve manjvrednosti vozila (odškodnina za manjvrednost vozila) tudi, če vozila ne proda, saj je njegovo premoženje zmanjšano.
Izračun manjvrednosti
Pri manjvrednosti vozila gre za področje, ki se ga zavarovalnice lotevajo na različne bolj ali manj posrečene načine. Za izračun obsega manjvrednosti vozila po popravilu večinoma uporabljajo posebne tabele oziroma formule. Pri tem ne upoštevajo dejanske vrednosti popravljenega vozila na trgu, pač pa obseg poškodb vitalnih delov in starost vozila. Izhajajo iz izhodišča, da se manjvrednost prizna le pri novejših vozilih, kar pa je že na prvi pogled zgrešeno, saj ob obsežnem popravilu manjvrednost nastane tudi pri starejših vozilih, predvsem pri tistih, ki so bila do nesreče v dobrem stanju in redno vzdrževana.
Kdaj se prizna manjvrednost?
Po spletu krožijo različne informacije o priznanju manjvrednosti. Nekateri pišejo, da se manjvrednost prizna le za vozila, mlajša od dveh let, drugi trdijo, da to pride v poštev pri vozilih, ki so mlajša od treh let, spet tretji, da o priznanju manjvrednosti lahko govorimo le pri vozilih, mlajših od enega leta. Praviloma bi moral izvedenec za cenitev motornih vozil podati mnenje o obstoju in višini manjvrednosti v vsakem primeru posebej. Ponavljam, da višja starost vozila a priori ne izključuje nastanka manjvrednosti, čeprav je logično, da je pri novem vozilu višje vrednosti tudi manjvrednost po popravilu večja.
Problem starejših vozil
Manjvrednost bi se lahko ugotavljala praktično v vseh primerih, tudi pri vozilih, ki so stara pet ali deset let in več (zanimivo je, da bi se lahko pri dragocenih starodobnikih obračunala visoka odškodnina za manjvrednost vozila). A pri starejših vozilih je v ospredju drug, večji problem: poškodovano vozilo se prehitro oceni in obračuna kot ekonomska totalka, ter se šteje, da popravilo sploh ni več aktualno, tako da odpade tudi vprašanje manjvrednosti po popravilu.
Preberite še: Izplačilo ekonomske totalke ali popravilo?, Odškodnina zaradi neuporabe vozila