Odškodnina za novo škodo

Če po zaključku zdravljenja telesnih poškodb, dobljenih v prometni ali delovni nezgodi, in izplačani odškodnini pride (lahko tudi po več letih) do nepričakovanega hudega poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma do dodatnih zdravstvenih zapletov, ki so povezani s to nezgodo, se lahko dodatno izplača odškodnina za novo škodo.

Na nastanek nove škode oškodovanci največkrat ne pomislijo, saj so prepričani, da je bila s sklenitvijo poravnave njihova odškodninska zadeva dokončno zaključena.

Nedolžne poškodbe?

Odškodnina za novo škodo ni aktualna le ob težjih poškodbah, pač pa lahko tudi v primerih, ko zaradi neke na videz precej nedolžne poškodbe čez čas pride do hudih zdravstvenih težav.

Slišal sem za primer, ko je kolesar ob padcu, ki ga je povzročil neznani voznik, utrpel nekaj udarcev v predelu kolka, nato pa se je čez več let izkazalo, da so ti udarci povzročili začetek nekroze kolka. Težave so se stopnjevale do te mere, da je bila potrebna operativna zamenjava kolka s kolčno protezo.

Kolesar po padcu ni obiskal zdravnika, kaj šele, da bi dogodek prijavil policiji, kar bi mu zelo olajšalo dokazovanje utemeljenosti odškodninskega zahtevka (za škodo, ki jo povzroči neznano motorno vozilo, odgovarja oziroma jamči Slovensko zavarovalno združenje). Oškodovanec se je na že zdavnaj pozabljen padec spomnil šele, ko ga je pred operacijo ortoped vprašal, ali je morda kdaj padel s kolesom.

Ni vse nova škoda

Kot rečeno, se odškodnina za novo škodo oziroma razlogi zanjo večinoma pojavijo v primerih težjih poškodb, povzročenih v prometni ali delovni nezgodi – oškodovanec je že prejel odškodnino za nastalo škodo, nato pa čez čas (lahko tudi več let) pride do hudega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki je povezano s to nesrečo. Poudariti je treba, da nove škode ne pomeni kar vsako poslabšanje, pač pa le nepričakovano poslabšanje stanja, s katerim oškodovanec ob zaključku zdravljenja (oziroma ob sklenitvi prvotne poravnave) ob normalnem teku stvari ni mogel računati (glej VSRS sodba II Ips 187/2014). Lahko je sicer sklepal, da bo z leti prišlo do določenega poslabšanja, ni pa mogel vedeti, da bo poslabšanje tako hudo.

(Ne)gotovost razpleta

Nova škoda lahko nastane zaradi nepričakovanih zapletov, ki povzročijo akutne težave in zahtevajo dodatno zdravljenje (npr. dodatno operacijo). V pravdni zadevi VSL sodba II Cp 2021/2016 je sodišče zavzelo stališče, da je nova škoda tista škoda, ki izvira iz istega škodnega dogodka, v času sklepanja izvensodne poravnave pa ni bilo gotovo, ali bo nova škoda nastala, in če bo, kakšen bo njen obseg.

V kolikor smo torej ob prvotnem odločanju o obsegu odškodnine (ob sklepanju prvotne poravnave ali ob prvotni sodbi) lahko z gotovostjo sklepali, da bo prišlo do nekega poslabšanja stanja oziroma do dodatne škode, odškodnina za novo škodo ne pride v poštev. Če pa je obstajala le majhna verjetnost, da bo čez čas prišlo do poslabšanja stanja, ob dejanskem poslabšanju lahko govorimo o novi škodi. Poslabšanje stanja oziroma nova škoda se lahko manifestira na različne načine (akutne zdravstvene težave, veliko dodatno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, dodatne fizične bolečine, dodaten strah, povečanje stroškov za tujo pomoč, izguba zaslužka).

Kako je v vašem primeru?

Na nastanek nove škode oškodovanci največkrat ne pomislijo, saj so prepričani, da je bila s sklenitvijo poravnave njihova odškodninska zadeva dokončno zaključena. Praviloma pa se nastanek oziroma obseg nove škode dokazuje z novimi medicinskimi izvedenskimi mnenji, v katerih izvedenci podajo odgovore na vsa aktualna vprašanja. Zelo dobrodošlo je, da se odškodnina za novo škodo dokazuje z izvedencem, ki je svoje mnenje podal že pri prvem odškodninskem zahtevku.  

Preberite še: Zastaranje odškodnine, Kako do odškodnine?, Pomoč pri uveljavljanju odškodnine, Neznani povzročitelj prometne nesreče in odškodnina, Odškodnina preko interneta