Odškodnina za poškodbe pešca
Pešci so poleg kolesarjev in motoristov ena od najbolj ogroženih skupin v prometu, zato jim zakon v primeru poškodb v prometni nesreči omogoča, da se jim izplača ustrezna odškodnina.
Čeprav zavarovalnice pešcem velikokrat zavračajo izplačilo odškodnine in se pri tem sklicujejo na njihove hude kršitve prometnih pravil, pa odškodnina za poškodbe pešca le redko ni izplačana.
Pravzaprav se ne spomnim, da bi kdaj obravnaval primer, ko v prometni nesreči udeleženemu pešcu ni bila izplačana odškodnina. Obligacijski zakonik v primerih, ko škoda nastane zaradi nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti, odgovornost za nastalo škodo na splošno nalaga imetniku nevarne stvari oziroma tistemu, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo; odgovornost za nesrečo, ki jo povzročijo premikajoča se vozila, pa podrobneje ureja v 154. členu. Zaradi zaščite žrtev naraščajočega prometa je podobno ureditev že leta 1908 uvedel avstrijski Zakon o odgovornosti za škode iz obratovanja motornih vozil.
Krivda in odškodnina
Zgodi se, da policija krivdo za nezgodo, v kateri sta bila udeležena pešec in voznik avtomobila, (pravilno) pripiše poškodovanemu pešcu, v nadaljevanju pa zavarovalnica zavrača izplačilo vsaj minimalne odškodnine za poškodbe pešca, vendar kljub temu ni rečeno, da je za oškodovanca zadeva brezupna. Ob ustrezni pomoči usposobljenega odvetnika oškodovani pešec v večini primerov lahko pride do odškodnine, ki pa je glede na stopnjo njegove kršitve ustrezno znižana.
Starejši in otroci
Cestnoprometni predpisi voznikom v prometu nalagajo posebno skrb za starejše osebe in otroke. Ti so zaradi omejenih sposobnosti za varno ravnanje najbolj ranljivi skupini peščev, na kateri morajo biti ostali udeleženci še zlasti pozorni.
Objektivna odgovornost za peščevo škodo
Objektivno odgovornost definiramo tudi kot odgovornost brez krivde. Pojem objektivne odgovornosti je včasih težko razumljiv celo pravnikom, kaj šele laikom. Tudi sam sem bil včasih začuden, ko so starejši kolegi odločali o odškodnini za telesne poškodbe pešca, ki je sam botroval nastanku prometne nezgode, in soudeleženi avtomobilist ni bil kriv. Spomnim se tudi primera, ko je sodnica za civilne zadeve (prej je delala na kazenskem oddelku, kjer objektivne odgovornosti ne poznajo) zavrnila tožbeni zahtevek pešca, ki je pijan kolovratil po cesti, pa je nato višje sodišče njeno napako popravilo in razsodilo v prid pešca.
Bogata sodna praksa
Na kratko povzemamo nekaj primerov iz bogate sodne prakse:
- VSL sodba II Cp 3371/2011: sodišče je razsodilo, da je podana 50% (objektivna) odgovornost voznika avtomobila, ki je ponoči v naselju povozil sredi ceste ležečega vinjenega pešca, oblečenega v temna oblačila (peščev soprispevek k nastanku škode je 50%).
- VSK sodba I Cp 1270/2006: sodišče je zaključilo, da je povoženi pešec, ki je ponoči v dežju hodil po cesti brez ustreznega odsevnega telesa, s 50% soprispeval k nastanku škode (odgovornost zavarovalnice voznika za nastalo peščevo škodo.je 50%)
- VSL sodba II Cp 603/2000: sodišče je določilo, da je vinjen pešec, ki je v temi in brez odsevnika hodil po vozišču, v 60% soodgovoren za poškodbe, ki jih je utrpel v prometni nesreči.
- VSK sodba I Cp 832/2005: višje sodišče je povišalo oškodovančev soprispevek k nastanku škode s 30% na 40%, ker je v igri neprevidno skočil na cesto in se zaletel v bok avtomobila. Sodišče izpostavi, da je do nezgode prišlo v bližini šole ob zaključku pouka, ko so se na obeh straneh ceste nahajali otroci.
Za dodatne informacije preberite tudi: Višina odškodnine za telesne poškodbe, Neznani povzročitelj prometne nesreče in odškodnina, Odvetnik za odškodnine, Odškodnina za zvin gležnja, Odškodnina za paraplegijo in tetraplegijo, Odškodnina za poškodbo glave, Odškodnina za zlom stegnenice, Odškodnina za smrt bližnjega, Odškodnina za prometno nesrečo