Odškodnina za poškodbo na stroju
Delavci se pogosto poškodujejo med delom na delovnem stroju. Čeprav dobro poznajo njegovo delovanje in na njem delajo desetletje ali več, gre včasih vseeno kaj narobe. Poškodovanim delavcem pripada odškodnina za poškodbo na stroju, a ne vedno.
Kljub usposabljanju, siceršnji pazljivosti in skrbi za varno delo, se v naglici, hipu nepazljivosti, trenutni slabosti, zaradi povečane nevarnosti, ki izvira iz delovanja stroja, poškodujejo. V takšnih primerih jim praviloma gre odškodnina za poškodbo na stroju.
Odgovornost delodajalca
Delodajalec sicer ne odgovarja avtomatično za vsako delovno poškodbo, vendar pa se ob poškodbah pri delu na delovnem stroju, iz katerega izvira neka povečana nevarnost, zelo težko izognejo odškodninski odgovornosti za delavčevo škodo. Do poškodb običajno prihaja na delovnih strojih s hitro vrtečimi se deli, ki delujejo z velikimi silami, in se zato tudi ob uporabi različnih varoval in zaščitne opreme ni mogoče izogniti nastanku poškodb. V teh primerih je poleg krivdne odgovornosti delodajalca (ker ni poskrbel za ustrezno varovalno opremo na stroju, za ustrezno delovno okolje …) pogosto podana tudi objektivna odgovornost delodajalca (ker takšen stroj pomeni povečano nevarnost za nastanek poškodb). Nevarni stroji so različni mlini, krožne žage, rezkalni stroji, štance, stružnice, kotne brusilke, tiskarski stroji in cela vrsta večjih individualnih delovnih strojev, ki so prilagojeni proizvodnji točno določenega proizvoda.
Ravnanje delavca
Še posebno pogosto do poškodb pride zato, ker skušajo delavci odpraviti kak zaplet oziroma zastoj na stroju, poškodbe pa niso redke niti ob povsem običajnem delovanju stroja. K poškodbi lahko prispeva tudi delavec, ki skuša z neprimernim oziroma nepravilnim ravnanjem optimizirati delovanje stroja (npr. poseganje v stroj med njegovim delovanjem). Odškodnina za poškodbo na stroju delavcu pripada tudi v tem primeru, vendar se lahko upošteva tudi njegov soprispevek k nastanku škode.
V sodni praski se soprispevek delavca zaradi poseganja v delujoči stroj ovrednoteni glede na težo konkretne kršitve in glede na siceršnjo skrb delodajalca za varno delo na konkretnem stroju (sodba VDSS Pd 201/2015 – 30 % soprispevek oškodovanega delavca, sodba VDSS Pdp 1642/2014 – 40 % soprispevek, sodba VSC Cp 640/2014 – 20 % soprispevek).
Soprispevek ni nujen
Soprispevek seveda ni nujen. Tako je bilo tudi v primeru, ko je delavko stisnil stroj (štanca oziroma stiskalnica), na katerem ni bilo ustrezne zaščite, ki bi onemogočala njegovo sprožitev, medtem ko delavec z roko posega v delovno območje stroja. To je bil starejši stroj, ki ni imel senzorskih zaščit, pač pa na vsaki strani stroja po en gumb; sprožiti ga je bilo mogoče s sočasnim pritiskom obeh gumbov. Medtem ko je delavka v stroj nameščala obdelovanec, pa je prišlo do samosprožitve stroja in do poškodbe obeh dlani.
Zavarovalnica najprej ni želela plačati odškodnine (zanimivo je, da delodajalec temu ni določno nasprotoval). To je utemeljevala s trditvijo, da je delavka kršila pravila za varno delo, ker je z rokami zašla v delujoči stroj. Pri tem pa zavarovalnica ni upoštevala, da je delavka morala nekako namestiti obdelovanec v stroj, in da bi se moral stroj sprožiti ob sočasnem pritisku obeh gumbov. Jasno je, da bi pravilno delujoč stroj delavka lahko sprožila samo ob sočasni uporabi obeh rok oziroma sočasnem pritisku na oba gumba, torej takrat, ko rok ne bi imela v območju delovanja stroja. Zavarovalnice nikakor nismo uspeli prepričati, da je morala z rokami namestiti obdelovanec v stroj in da takrat ni mogla hkrati pritisniti še na oba gumba. Nato je bil uveden postopek, v katerem je zavarovalnica neuspešno dokazovala, da je za nezgodo kriva delavka, izvedenec za varstvo pri delu pa je potrdil, da je do nezgode prišlo zaradi napačnega delovanja stroja in da na strani delavke ni bilo nobenega napačnega ravnanja. Na koncu je delavki pripadla celotna odškodnina za poškodbo na stroju skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in vsemi stroški.
Preberite tudi: Odškodnina za poškodbo pri delu, Višina odškodnine za telesne poškodbe.