Odškodnina za posledice

Ob hujših telesnih poškodbah se oškodovanci soočajo tudi s trajnimi posledicami, ki jih omejujejo na različnih življenjskih področjih. Odškodnina za posledice se obravnava v okviru odškodnine za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Pri hujših poškodbah se največji delež odškodnine izplača ravno na račun odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Odškodnina za posledice je v primerjavi z drugimi oblikami nepremoženjske škode (odškodnina za fizične bolečine in nevšečnosti zdravljenja, odškodnina za strah, odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti) praviloma prisojena v občutno višjih zneskih.

Višina odškodnine

Pri hujših poškodbah se za trajne podlice običajno prisodi dva- do trikrat višja odškodnina kot za vse ostale oblike nepremoženjske škode skupaj. Pri izjemno hudih telesnih poškodbah pa je ta razlika še bistveno večja – odškodnina za posledice je lahko tudi desetkrat višja. Izjemoma se pri najhujših poškodbah, torej pri paraplegiji in tetraplegiji, na sodišču lahko določi enotna odškodnina. Posamične oblike nepremoženjske škode se med seboj namreč prepletajo, za oškodovanca pa končno ni pomembno, koliko odškodnine dobi za vsako  odškodninsko postavko.

Posledice niso le fizične

Odškodnina za posledice ni odvisna samo od trajnih posledic, ki se kažejo v anatomskem in funkcionalnem smislu, pač pa predvsem od tega, kako te posledice vplivajo na vsakdanje življenje konkretnega oškodovanca. Ugotavlja se, na katerih področjih življenja je vpliv posledic najbolj izrazit oziroma katera področja življenja so najbolj prizadeta. Poškodbe pogosto zelo omejujejo delovno sposobnost poškodovancev, včasih pa je ta povsem izničena, kar vodi v invalidsko upokojitev. Pomembna pa so tudi druga področja življenja. Po hudih poškodbah so oškodovanci lahko omejeno sposobni za normalno družinsko življenje in za odgovorno starševstvo. Niso več sposobni za aktivno preživljanje prostega časa, za različne športne aktivnosti ali hobije, ki so osmišljali njihovo življenje. Ta oblika nepremoženjske škode pa ima tudi premoženjsko komponento: ker je oškodovanec nesposoben oziroma omejeno sposoben za delo, je prikrajšan zaradi izgube zaslužka, poleg tega je prikrajšan tudi zato, ker potrebuje tujo pomoč pri različnih aktivnostih.

Ugotavljanje posledic

Ocena posledic poškodb se ugotavlja na podlagi izpovedi oškodovanca, na podlagi medicinske dokumentacije o njegovem zdravljenju in na podlagi izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke. Pogosto so posledice v posamičnem primeru tako obsežne, da je pri ugotavljanju obsega škode potrebnih več različnih izvedencev. Pravična odškodnina za posledice pa ni odvisna le od omenjenih treh parametrov, pač pa nanjo vpliva tudi primerjava z drugimi dosojenimi odškodninami v podobnih primerih oziroma ustrezna umeščenost konkretne odškodnine med prisojene odškodnine v težjih in lažjih primerih.

Duševno trpljenje

Pri zmanjšanju življenjskih aktivnostih se ugotavlja, česa poškodovanec ne more več početi in tudi, kaj vse dela težje in s povečanimi napori. Najpomembnejši pa je obseg duševnega trpljenja, ki ga sproža nesposobnost za določeno aktivnost. V primeru zelo hudih posledic, ko oškodovanec ne trpi duševnih bolečin, saj tega ni sposoben, ker se svojega stanja ne zaveda (pri komatoznem stanju, pri zelo hudih poškodbah možganov), se tovrstna odškodnina ne izplača.

Začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti

V praksi se odškodnina izjemoma izplača tudi zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnostih, vendar mora biti ugotovljeno, da je bila prizadetost oškodovanca zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti precejšnja. Sicer pa se začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti lahko upošteva v okviru fizičnih bolečin in nevšečnosti zdravljenja.

Zavarovalnina

Včasih se zmanjšanje življenjskih aktivnosti ugotavlja tudi s pomočjo ocene odstotka trajne invalidnosti po različnih zavarovalniških tabelah za nezgodno zavarovanje. Takšne ocene (ki so nek pomožen pokazatelj zmanjšanja delovnih oziroma življenjskih aktivnosti) pridejo v poštev predvsem v primerih, ko se poleg obsega odškodnine ugotavlja tudi obseg zavarovalnine po sklenjenih prostovoljnih nezgodnih zavarovanjih (poškodovana oseba ima lahko sklenjeno eno ali več nezgodnih zavarovanj in po vsakem od njih je upravičena do zavarovalnine).

Preberite tudi: Huda prometna nesreča in odškodnina, Odmera odškodnine za telesne poškodbe, Odškodnina za hude telesne poškodbe, Odškodnina za paraplegijo in tetraplegijo, Nezgodno zavarovanje, dnevna odškodnina in trajna invalidnost.