Kazenska odgovornost za prometno nesrečo

Večina prometnih nesreč nastane zaradi malomarnosti. V poglavju »Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa« kazenski zakonik obravnava temeljno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo pa storilca seveda doleti tudi v primeru naklepne povzročitve.

Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je storjeno, če udeleženec v prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno nesrečo, v kateri je kakšna oseba hudo telesno poškodovana ali zaradi posledic umre ena oseba ali več. Kazenska odgovornost za prometno nesrečo storilcu ne uide, kazen (denarna kazen, zapor, prepoved vožnje motornega vozila, odvzem vozila) je odvisna od več dejavnikov (to ureja 323. člen KZ-1). 

Preberi več

Tožba zaradi prenizke odškodnine

Ugotavljam, da nekatere zavarovalnice naravnost izkoriščajo nepripravljenost oškodovancev, da bi do višje odškodnine prišli preko sodišča. Res je, da je sodni postopek finančno zahteven, saj so stroški lahko precej visoki, a je vseeno pametno v vsaki zadevi dobro premisliti, ali je tožba zaradi prenizke odškodnine smiselna.

Ob dolgoletnem spremljanju gibanja odškodnin, ki jih zavarovalnice ponujajo za primer sporazumne ureditve zadeve, opažam, da se ponujene odškodnine realno nižajo, svoje pa je v zadnjem času dodala še dokaj visoka inflacija, tako da je premislek o sodnem uveljavljanju odškodnine zelo na mestu.

Preberi več

Odškodnina za smrt bližnjega

Obligacijski zakonik določa, da se odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega izplača najbližjim sorodnikom: zakoncu, staršem, otrokom ter bratom in sestram, če so živeli skupaj s pokojnikom (trajnejša življenjska skupnost).

Nekatere države (npr. Nemčija) ne poznajo odškodnine za smrt bližnjega, saj menijo, da izgube človeškega življenja ni mogoče ovrednotiti v denarju in bi bila odškodnina nemoralna.

Preberi več

Višina odškodnine – ocena možnosti za uspeh

Višina odškodnine je odvisna od cele vrste okoliščin, zato je za čim bolj realno napoved ustreznega zneska priporočljivo temeljito analizirati vse argumente.

Stranke pogosto želijo takojšen odgovor o možnosti za uspeh oziroma o višini odškodnine, a realna ocena zneska odškodnine, ki si ga oškodovanec lahko obeta, je v večini primerov mogoča le, če predhodno (npr. pri uveljavljanju odškodnine za telesne poškodbe) dobro preučimo vse razpoložljive podatke in okoliščine nastanka škode.

Preberi več

Odškodninska tožba

Odškodnino za škodo, ki je nastala v prometni ali delovni nesreči in v drugih primerih (če je škoda krita s sklenjenim zavarovanjem odgovornosti), se z odškodninskim zahtevkom običajno zahteva od zavarovalnice. Kadar pa dogovor v izvensodnem postopku ni mogoč, je sodna pot – odškodninska tožba zoper odgovorno osebo oziroma zavarovalnico edina možnost za pridobitev pravične odškodnine.

Če zavarovalnica neutemeljeno zavrača plačilo odškodnine in trdi, da njen zavarovanec ni kriv za škodni dogodek oziroma da je zanj odgovoren sam oškodovanec ali tretja oseba, preostane le še odškodninska tožba.

Preberi več

Neznani povzročitelj prometne nesreče in odškodnina

Če povzročitelj prometne nesreče pobegne s kraja dogodka ali če škodo povzroči neznani voznik, je oškodovanec upravičen do odškodnine za nematerialno in tudi materialno škodo, ki jo iz sredstev škodnega sklada izplača Slovensko zavarovalno združenje.

Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu v 39. členu določa, da Združenje odgovarja za škodo (zaradi smrti, telesne poškodbe ali telesne okvare), ki jo povzroči neznani povzročitelj prometne nesreče, do višine predpisane zavarovalne vsote (5.000.000 EUR).

Preberi več

Odgovornost za prometno nesrečo

Kdo je odgovoren za prometno nesrečo, v večini primerov ni nikakršnega dvoma, pogosto pa krivda in odgovornost za prometno nesrečo nista jasni že na prvi pogled.

Kadar odgovornost za prometno nesrečo ni takoj jasna, je za njeno ugotavljanje potrebna pomoč strokovnjakov. Včasih pa pravega vzroka ni mogoče ugotoviti niti z njihovo pomočjo, zato se krivda med udeleženci prometne nesreče deli po (enakih) deležih.

Preberi več

Izplačilo ekonomske totalke ali popravilo?

Pri povrnitvi škode na vozilu se pogosto pojavi dilema, ali je bolj smiselno izplačilo ekonomske totalke ali popravilo vozila.

Slovenske zavarovalnice skušajo škodo na avtomobilu prepogosto obračunati in plačati po sistemu ekonomske totalke, kar pa je za oškodovance pogosto manj ugodno, kot če bi jim povrnila stroške popravila avtomobila.

Preberi več

Zastaranje odškodnine

Z uveljavljenjem odškodnine oziroma vložitvijo odškodninskega zahtevka za škodo, ki je posledica telesnih poškodb, oškodovanci pogosto odlašajo, zaradi česar zavarovalnica lahko ugovarja zastaranje.

Ker mnogi oškodovanci, ki so bili poškodovani v prometni ali delovni nesreči, ne vedo, kakšne so njihove pravice in kako naj jih uveljavljajo, ničesar ne ukrenejo oziroma ukrepajo prepozno, kar vodi v zastaranje odškodnine.

Preberi več

Kaj krije AO-plus zavarovanje?

Poleg osnovnega, obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti zavarovanci večinoma sklenejo tudi neobvezno zavarovanje za telesne poškodbe voznika (AO-plus zavarovanje). To zavarovanje krije pravno priznano škodo, ki vozniku nastane zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči.

V primeru voznikove smrti v prometni nesreči zavarovalnica zavarovalnino izplača njegovim bližnjim. Pogoj za izplačilo zavarovalnine iz AO-plus zavarovanja je voznikova krivda za prometno nesrečo oziroma nemožnost uveljavitve odškodnine od druge odgovorne osebe.

Preberi več