Huda prometna nesreča in odškodnina

Huda prometna nesreča oškodovanca pahne v veliko življenjsko stisko. Zaradi obsežnih telesnih poškodb in dolgotrajnega zdravljenja ne more delati, se šolati … Odškodnina ne more povrniti stanja pred nesrečo, a vsaj delno ublaži težko situacijo.

Poskrbeti je treba, da bo priznana in izplačana odškodnina za vso nastalo škodo – ne samo za nematerialno, pač pa tudi za nastalo in bodočo materialno škodo.

Preberi več

Odškodnina za poškodbe pešca

Pešci so poleg kolesarjev in motoristov ena od najbolj ogroženih skupin v prometu, zato jim zakon v primeru poškodb v prometni nesreči omogoča, da se jim izplača ustrezna odškodnina.

Čeprav zavarovalnice pešcem velikokrat zavračajo izplačilo odškodnine in se pri tem sklicujejo na njihove hude kršitve prometnih pravil, pa odškodnina za poškodbe pešca le redko ni izplačana.

Preberi več

Odšteta za saobraćajnu nesreću

Ostvarivanje odštete za štetu prouzrokovanu saobraćajnom nesrećom započinje pitanjem odgovornosti. Da li oštećeni ima pravo na odštetu za saobraćajnu nesreću često je jasno već na prvi pogled, ali nije uvijek tako.

Oba vozača koja su učestvovala u saobraćajnoj nesreći odgovorna su za štetu prouzrokovanu trećim osobama. To znači da osobe koje su zadobile tjelesne povrede mogu tražiti odštetu za saobraćajnu nesreću od vozača, odnosno od osiguravajućih društava kod kojih vozači imaju sklopljeno osiguranje.

Preberi več

Odškodnina za poškodbe kolesarja

Kdaj je kolesar upravičen do odškodnine za telesne poškodbe v prometni nesreči? Če je bil v nesreči soudeležen voznik avtomobila, gre kolesarju praktično vedno določena odškodnina, saj je objektivna odgovornost voznikov motornih vozil uzakonjena.

Za škodo, ki je kolesarju nastala v prometni nesreči, odgovarjata voznik motornega vozila in zavarovalnica, pri kateri ima ta sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. Njuna odgovornost je objektivna (odgovornost brez krivde).

Preberi več

Odškodnina za zvin vratne hrbtenice

Zvin vratne hrbtenice je najpogostejša poškodba v prometnih nesrečah. Posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani. Odškodnine za zvin vratne hrbtenice se gibljejo od približno tisoč evrov do več deset tisoč evrov.

V prometnih nesrečah je najpogostejša poškodba zvin vratne hrbtenice – glava ob trčenju nenadzorovano zaniha naprej in nazaj. Še posebno problematični so nepričakovani močni trki od zadaj in s strani, saj uporaba varnostnega pasu te poškodbe ne more preprečiti. Predvsem so izpostavljene osebe s predhodno okvarjeno hrbtenico (morebitne prejšnje poškodbe oziroma degenerativne spremembe) in osebe, ki imajo v času trka glavo nagnjeno vstran.

Preberi več

Divjad na avtocesti

Divjad na avtocesti pogosto povzroči trke z vozili, ki so zaradi visokih hitrostih zelo nevarni. Na slovenskih avtocestah naj bi na leto zabeležili približno 150 naletov na živali. To pa pomeni veliko materialno škodo in v primeru telesnih poškodb voznikov ali potnikov tudi nematerialno škodo.

Škodo na vozilu, ki je nastala ob trčenju v divjad na avtocesti, vozniki pokrijejo iz svojega kasko zavarovanja. Pri kritju škode zaradi telesnih poškodb voznika po sklenjenem AO-plus zavarovanju pa se že prične zapletati. To zavarovanje namreč krije škodo samo v primeru, če je za nezgodo odgovoren sam voznik oziroma če za škodo ni odgovorna druga plačilno sposobna oseba. Za morebitne poškodovane sopotnike pa je ta pot lažja, saj se lahko poplačajo iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

Preberi več

Povrnitev škode na vozilu

Povrnitev škode na vozilu ne bi smela biti problematična, saj mora vsak lastnik vozila skleniti obvezno zavarovanje odgovornosti. Oškodovancu, ki mu je nastala škoda na vozilu, je na podlagi sklenjenega obveznega zavarovanja povzročitelja zavarovalnica kot odgovorna oseba dolžna povrniti nastalo škodo. Dolžna je vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala, če pa se z vzpostavitvijo prejšnjega stanja škoda ne odpravi popolnoma, je za ostanek škode oškodovancu dolžna plačati denarno odškodnino (164. člen Obligacijskega zakonika).

Kako poteka povrnitev škode na vozilu? Škoda na vozilu se lahko sanira s popravilom (vzpostavitev prejšnjega stanja – restitucija) ali s plačilom denarne odškodnine. Zavarovalnice praviloma plačajo popravilo škode – oškodovancem bodisi povrnejo znesek popravila na podlagi računa bodisi jih napotijo na katerega od zavarovalniških pogodbenih servisov, kjer morajo strokovno opraviti popravilo in nato stroške zavarovalnica povrne direktno servisu. Če je vozilo uničeno (tehnična totalka) in popravilo ni mogoče, pa zavarovalnica izplača denarno odškodnino (kompenzacija).

Preberi več

Čakanje na odškodnino

Kdaj bom dobil odškodnino? Gre za eno najbolj pogostih vprašanj oškodovancev, saj jih poleg ocene višine odškodnine zelo zanima tudi, kdaj bo ta izplačana. V praksi se žal zelo pogosto zgodi, da zavarovalnice svoje odločitve ne sporočijo najbolj hitro, zato se tudi čakanje na odškodnino lahko zavleče.

Koliko časa bo zavarovalnica potrebovala za odgovor na konkreten zahtevek, je zelo nehvaležno napovedati. Tudi v precej enostavnih zadevah je včasih potrebno čakati nerazumno dolgo, pri bolj zapletenih zadevah pa se pogosto zgodi, da zavarovalnica od oškodovanca večkrat zahteva še dodatna pojasnila oziroma dokazila, s čimer čakanje na odškodnino znova in znova podaljšuje.

Preberi več

Odgovornost otrok

Kdo je odgovoren za škodo, ki jo drugemu povzroči otrok? Otrok, starši, vzgojno-izobraževalnih zavod? Odgovornost otrok je odvisna od njihove starosti (pomembni mejniki so sedem, 14 in seveda 18 let) pa tudi drugih dejavnikov, kar ureja Obligacijski zakonik.  

Škodo drugemu običajno naredijo odrasli, vendar pa tudi primerov, ko to storijo mlajši od 18 let, ni malo. Obligacijski zakonik pravi, da starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo. Otrok je lahko odškodninsko odgovoren šele po sedmem letu (solidarna odgovornost, če je poleg staršev odgovoren tudi otrok). 

Preberi več

Kako ravnati ob prometni nesreči

Po prometni nesreči je treba najprej poskrbeti za preprečitev nastanka dodatne škode oziroma za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu in kraj nesreče primerno zavarovati. Ponesrečencem je treba pomagati in nuditi osnovno nujno pomoč, če smo za to ustrezno usposobljeni. Po potrebi pokličemo reševalce in o dogodku obvestimo policijo. Odgovor na vprašanje, kako ravnati ob prometni nesreči, pa je odvisen tudi od kategorije prometne nesreče in od konkretne situacije.

Kako ravnati ob prometni nesreči je pogosto in pomembno vprašanje tudi zaradi poplačila nastale škode. V praksi je zelo aktualna dilema, ali je nujno poklicati policijo ali ne.

Preberi več