Odškodnina za tujo pomoč

Med zdravljenjem telesnih poškodb, včasih pa tudi po koncu zdravljenja, večina oškodovancev potrebuje tujo pomoč pri osebni negi in vsakodnevnih opravilih. Marsikdo pa ne ve, da oškodovancu za to pripada odškodnina za tujo pomoč.

Na to obliko škode se pogosto pozablja in se jo na zavarovalnicah obravnava nekako z levo roko. Da je odškodnina za tujo pomoč ena od najbolj spregledanih oblik škode, izhaja že iz zavarovalniških formularjev za uveljavljenje odškodnine, saj tovrstne škode sploh ne omenjajo, zato je nevedni oškodovanci ne zahtevajo.

Odškodnina za tujo pomoč je pogosto zanemarjena tudi v odškodninskih zahtevkih, saj se iz tega naslova ne pričakuje večjega zneska. Pa vendar ta odškodnina (še posebno, če ji prištejemo še odškodnino zaradi stroškov potrebnih prevozov, povezanih z zdravljenjem, in škodo zaradi izgube zaslužka) znatno doprinese h končnemu znesku, ki posebno ob težjih poškodbah še zdaleč ni zanemarljiv.

Nekateri vse življenje

Da je odškodnina za tujo pomoč pomembna oblika škode, se izkaže pri zelo hudih poškodbah, zaradi katerih so oškodovanci vse življenje odvisni od drugih. Če oškodovanec vsak dan potrebuje dve uri tuje pomoči, ob upoštevani urni postavki 6 EUR to mesečno nanese 360 EUR. Tako npr. oškodovanec, ki je ob nezgodi star 20 let, v naslednjih petdesetih letih iz tega naslova dobi krepko preko 200.000 EUR!

Pomoč svojcev

Odškodnina za tujo pomoč oškodovancem pripada tudi v primeru, če jim to pomoč nudijo bližnji svojci, čeprav se zavarovalnice otepajo plačila tovrstne škode z obrazložitvijo, da zakon, ki ureja družinska razmerja, otrokom oziroma partnerjem nalaga skrb za starše oziroma hendikepiranega partnerja. Po mnenju zavarovalnic odškodnina za tujo pomoč oškodovancu pripada le v primeru, če potrebna pomoč bistveno presega pomoč, ki so jo dolžni nuditi bližnji. Takšno stališče pa je v nasprotju s sodno prakso, ki redno priznava odškodnino v primerih, ko je pomoč potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba. Tako je Vrhovno sodišče v revizijski zadevi II Ips 251/2014 zavzelo stališče, da je medsebojna pomoč sicer eden od temeljev zakonske zveze, da pa tega ni mogoče nekritično širiti na področje odškodninskega prava; stvar oškodovanca je, kako si bo pomoč zagotovil, organiziral in kdo mu jo bo nudil. Sodišče meni, da obravnavana odškodnina ne more biti odvisna od družinskega statusa oškodovanca.

Dejanske potrebe

Tuja pomoč se določa glede na dejanske potrebe tako med zdravljenjem (glede na postopke zdravljenja se potrebe lahko precej spreminjajo) kot po končanem zdravljenju (tuja pomoč je lahko potrebna vsak dan ali le občasno pri težjih fizičnih opravilih) in sicer se obseg tuje pomoči ugotavlja s pomočjo izvedenca medicinske stroke.

Ura tuje pomoči se običajno vrednoti po urni postavki od 5 do 6 EUR. To je problematično, saj so tržne cene tuje pomoči bistveno višje (še posebno pri krajših obdobjih tuje pomoči se cena ustrezno zviša). Profesionalna podjetja za nudenje tuje pomoči na uro računajo 15 EUR. Zanimivo je mnenje hrvaškega Vrhovnega sodišča izpred let, da se vrednost tuje pomoči priznava po urni postavki siceršnjega zaslužka osebe, ki nudi pomoč.

Kot renta

Če je tuja pomoč potrebna v nekem daljšem časovnem obdobju, se odškodnino lahko zahteva tudi v obliki rente. To je za oškodovanca običajno sprejemljivejše, saj se tako izognemo pogostim zahtevkom za odškodnino (vsak mesec oziroma vsakih nekaj mesecev).

Preberite tudi: Odškodnina za hude telesne poškodbe, Odmera odškodnine za telesne poškodbe, Pravična denarna odškodnina, Pomoč pri uveljavljanju odškodnine.