Odškodnina za zlom reber

Srce, pljuča, delno tudi vranico in jetra pred poškodbami ščiti 12 parov reber. Ob delovanju sile (padci, udarci, stisnjenje pri, recimo, prometnih nesrečah) prihaja do različno hudih poškodb reber, od udarnin do poka ali zloma enega ali več reber.

Ob zelo velikih silah lahko odlomki reber poškodujejo notranje organe. Odškodnina za zlom reber je odvisna od različnih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na potek in trajanje zdravljenja, od intenzivnosti bolečin, od trajnih posledic itd.

Starejši najbolj ogroženi

Pri otrocih so zlomi reber zelo redki, medtem ko so pri starejši populaciji zelo pogosti, saj že manjša sila lahko povzroči zlom (pri tem opozarjamo, da večja dovzetnost za nastanek zlomov ne sme vplivati na višino odškodnine, saj velja pravilo, da je treba vsakogar jemati takšnega, kot je, in da mu na račun njegovih osebnih lastnosti ni mogoče zmanjševati odškodnine). Do zloma najpogosteje pride pri prometnih nesrečah, ob padcih na oster rob, ob močnih udarcih v prsni koš. Zlom(e) pogosto spremlja močna bolečina, za lajšanje katere je treba jemati  analgetike in počivati v polsedečem položaju, dobrodošla je tudi respiratorna fizioterapija. Teh zlomov ni mogoče imobilizirati, saj se morajo rebra zaradi dihanja stalno premikati, kar pa povzroča bolečine. Bolečine se še stopnjujejo ob kašljanju in kihanju, kar je za oškodovance lahko kar hud izziv.  

Zlomljena in počena rebra

Težo oziroma obseg poškodbe je mogoče ugotoviti z rentgenskim slikanjem. Ta preiskava pokaže, ali gre za počeno rebro, za zlom z odmikom odlomkov ali brez odmika odlomkov, pokaže pa tudi, ali je morebiti prišlo do pnevmotoraksa (prost zrak v plevralni votlini), ki lahko povzroči življenje ogrožajoče sesedanje pljuč.

Zaradi dislokacije odlomkov je zelo redko potrebno kirurško zdravljenje, saj se stanje ob konservativnem zdravljenje z jemanjem analgetikov, ustrezno fizikalno respiratorno terapijo in počitkom običajno popravi v približno dveh mesecih. Vedeti pa je treba, da pri težjih zlomih več reber z dislokacijo lahko pride tudi do nevarnih poškodb notranjih organov.   

Lažji in težji primeri

Zlom enega rebra brez premika odlomkov po Fischerjevem sistemu razvrščanja poškodb spada v II. skupino, med lahke primere, za katere se običajno odmeri  odškodnina za nematerialno škodo v višini od dveh do štirih povprečnih slovenskih neto plač (glej VSL sodba I Cp 163/2009), kar bi danes nominalno zneslo od cca 2.000 EUR do dobrih 4.000 EUR. Zlom več reber se uvršča med srednje hude primere (III. skupina po Fischerju), v tem primeru je odškodnina za zlom reber lahko bistveno višja kot za poškodbe iz II. skupine. Ob zlomu več reber pogosto nastanejo še poškodbe drugih delov telesa, tako da se za vse poškodbe skupaj odmeri enotna odškodnina (pri tem ne gre za seštevek odškodnin, ki bi se odmerile za vsako poškodbo posebej, pač pa se odškodnina odmerja glede na skupen obseg škode – skupno trajanje in intenziteta fizičnih bolečin, skupno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skupen pretrpel primarni in sekundarni strah).

Preberite tudi: Uveljavljanje odškodnine – da ali ne?, Odškodninski zahtevek za telesne poškodbe, Zastaranje odškodnine, Odškodnina preko interneta, Odmera odškodnine za telesne poškodbe.