Psihične posledice prometnih nesreč

Psihične posledice prometnih nesreč so pogosto spregledane in prizadeti oškodovanci se morajo z njimi večinoma spopadati sami. Te posledice negativno vplivajo tudi na bližnje svojce in na širšo okolico.

Medicina se prvenstveno ukvarja z telesnimi poškodbami, nekako ob strani pa ostaja skrb za psihične posledice prometnih nesreč, ki zelo pogosto spremljajo travmatološko zdravljenje poškodb. Oškodovanci so večinoma prepuščeni sami sebi in zato teh težav pogosto ne rešujejo ustrezno. Dokaj redko, ko so težave tako izrazite, da jih prepozna tudi travmatolog, se v obravnavo vključi psiholog oziroma psihiater.

Stres, doživet v hujši prometni nesreči, lahko močno oteži življenje. Še bolj kot akutna stresna motnja, ki se pojavi ob nezgodi in traja krajši čas, je problematična dolgotrajnejša posttravmatska stresna motnja, ki lahko postane kronična.

Akutna stresna motnja

Za akutno stresno motnjo, ki je dokaj pogosta, so značilni občutki strahu, groze, šoka, zmedenosti, otrplosti, nemoči, žalosti, motnje spanja, otopelost … Po nekaj dneh se umiri, simptomi se zmanjšajo, so manj intenzivni, vse redkejši in v nekaj tednih izzvenijo. Akutno stresno motnjo lahko spremljajo tudi druge psihične težave (depresija, tesnoba, flashback).

Posttravmatska stresna motnja

Posttravmatska stresna motnja traja najmanj en mesec in se po treh mesecih kronificira (utrdi). Po nekaterih podatkih naj bi to motnjo kar 20 % poškodovancev imelo še tri leta po prometni nesreči. Oškodovanci pogosto navajajo težave s spanjem oziroma nespečnost, anksioznost, izbruhe jeze, preobčutljivost, depresivnost, utrujenost, razdražljivost, motnje koncentracije, motnje spomina, napade panike, podoživljanje nesreče, pozabljivost, otopelost, občutke manjvrednosti, pomanjkanje veselja oziroma zanimanja za karkoli … Še več let po prometni nezgodi poročajo o strahu pred vožnjo, saj se bojijo ponovne nesreče.

Redko po pomoč

Psihične posledice prometnih nesreč so pogosto postavljene na stranski tir. Veliko oškodovancev tiho trpi – nekateri so v stiski sami, spet drugi se zaupajo kvečjemu domačim, kar je z vidika resnosti težav povsem nesprejemljivo. Mnogi se svojih občutij sramujejo in jih pripisujejo nekim svojim pomanjkljivostim, svoji preobčutljivosti in ne poiščejo pomoči pri osebnem zdravniku oziroma ustreznem specialistu. Pasivnost oškodovancev pa je lahko tudi posledica njihove nevednosti, saj niso seznanjeni z ukrepi učinkovite pomoči.

Odnos zavarovalnic

Pri odmeri pravične denarne odškodnine psihične posledice prometnih nesreč tudi s strani zavarovalnic niso ustrezno ovrednotene. Zaznati je nek podcenjujoč odnos do teh težav, kot da gre za hlinjene oziroma za preobčutljivost konkretnega oškodovanca. Razumljivo je, da je psihične težave zelo težko dokazati, če oškodovanec ne poišče pomoči in težave niso opisane v  medicinski dokumentaciji. Zavedati bi se morali, da psihične posledice prometnih nesreč mogoče še bolj kot telesne vplivajo na kakovost oškodovančevega življenja in s tem tudi na življenje njegovih najbližjih svojcev. Sobivanje z oškodovancem neredko postane prava mora, še zlasti, če ni deležen nobene strokovne pomoči. Oškodovančeva osebnost se namreč tako spremeni, da gre za povsem drugega človeka.

Preberite tudi: Odškodnina za prometno nesrečo, Pravična denarna odškodnina, Kako do odškodnine.