Psihične posledice prometnih nesreč

Psihične posledice prometnih nesreč so pogosto spregledane in prizadeti oškodovanci se morajo z njimi večinoma spopadati sami. Te posledice negativno vplivajo tudi na bližnje svojce in na širšo okolico.

Medicina se prvenstveno ukvarja z telesnimi poškodbami, nekako ob strani pa ostaja skrb za psihične posledice prometnih nesreč, ki zelo pogosto spremljajo travmatološko zdravljenje poškodb. Oškodovanci so večinoma prepuščeni sami sebi in zato teh težav pogosto ne rešujejo ustrezno. Dokaj redko, ko so težave tako izrazite, da jih prepozna tudi travmatolog, se v obravnavo vključi psiholog oziroma psihiater.

Preberi več

Skupno premoženje zakoncev

Kako je zakonsko urejeno posebno in skupno premoženje zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, običajno postane aktualno ob prenehanju takšne zveze. Nekateri bolj proaktivni pa se o problematiki premoženja poučijo že vnaprej in se tudi dogovorijo za drugačne rešitve od zakonsko določenih.

Pred leti je mlajša samska sodelavka v šali preigravala možnost poroke s kakšnim starejšim bogatim moškim, saj je sklepala, da bi se po poroki kmalu ločila in pobrala polovico premoženja. Ko sem ji razložil, da to ni tako enostavno in da bi se za polovičko premoženja lahko obrisala pod nosom, je premeteno zaključila, da bi moral biti kandidat za ženina tudi zelo bolan. V humornem klepetu je bilo tudi zrno resnice, saj se, kot lahko vidimo, poroke ne sklepajo samo iz gole ljubezni pač pa tudi iz drugih vzgibov.

Preberi več

Odškodnina in koronavirus

Mediji poročajo, da v tujini vlagajo tožbe v zvezi s koronavirusom. O tovrstnih tožbah pri nas pa ni informacij.

Tako naj bi sodišče v Avstriji obsodilo moža, ki naj bi pred ločitvijo namerno zakašljal v ženo in jo tako okužil s koronavirusom, po odločitvi sodišča pa mora zdaj plačati odškodnino. V Italiji naj bi svojci žrtev covida-19 vložili skupinsko tožbo zaradi ravnanja med epidemijo; poudarjajo, da ne želijo maščevanja, pač pa pravico. V Franciji naj bi skupinske tožbe vložili proti vladi, v Zimbabveju naj bi tožili zdravnike …

Preberi več

Plačilni nalog za prekršek

Plačilni nalog za prekršek kršitelju na kraju prekrška izda in vroči pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa, če prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav.

Plačilni nalog za prekršek se običajno izda zaradi prehitre vožnje, ki je eden od glavnih vzrokov za nastanek prometnih nezgod, pogosto pa tudi zaradi kršitve javnega reda in miru.

Preberi več

Odgovornost otrok

Kdo je odgovoren za škodo, ki jo drugemu povzroči otrok? Otrok, starši, vzgojno-izobraževalnih zavod? Odgovornost otrok je odvisna od njihove starosti (pomembni mejniki so sedem, 14 in seveda 18 let) pa tudi drugih dejavnikov, kar ureja Obligacijski zakonik.  

Škodo drugemu običajno naredijo odrasli, vendar pa tudi primerov, ko to storijo mlajši od 18 let, ni malo. Obligacijski zakonik pravi, da starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo. Otrok je lahko odškodninsko odgovoren šele po sedmem letu (solidarna odgovornost, če je poleg staršev odgovoren tudi otrok). 

Preberi več

Odškodnina zaradi obveznega cepljenja

Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06) ureja tudi odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane zaradi obveznega cepljenja. Po objavljenih podatkih naj bi bila odškodnina zaradi obveznega cepljenja pri nas izplačana samo v enem primeru.

Zakon določa, da ima oseba, ki ji je z obveznim cepljenjem nastala škoda na zdravju (resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij), pravico do odškodnine. Če zaradi posledic cepljenja umre, odškodnina zaradi obveznega cepljenja pripada zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju, otrokom in staršem, seveda pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu.

Preberi več

Primerjava AO-plus zavarovanj

Ob sklepanju osnovnega, obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) bolj ozaveščeni lastniki vozil sklenejo tudi prostovoljno zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, tako imenovano AO-plus zavarovanje. Zanimiva je primerjava AO-plus zavarovanj, ki jih ponujajo posamezne zavarovalnice, saj so med njimi zelo velike razlike. 

Vsebini zavarovalnih pogojev, ki opredeljujejo kritje posameznega zavarovanja, zavarovanci pogosto posvečajo premalo pozornosti, in zdi se, da se zanašajo na  različne reklamne slogane: Vse bo v redu, Nikoli sami, Brezskrbni na poti… Odločitev za izbiro zavarovanja včasih prepustijo kar zavarovalnemu zastopniku ali pa mu naročijo, naj izbere čim bolj ugodno (poceni) različico zavarovanja. Ko pride do prometne nesreče, pa se pogosto izkaže, da odločitev za najcenejše zavarovanje ni bila najboljša.

Preberi več

Regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko od povzročitelja poškodb zahteva povračilo stroškov zdravljenja; najpogostejši so regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce

Pravico ZZZS do povrnitve škode, ki jo je ta imel zaradi stroškov zdravljenja poškodovanca in izplačil nadomestil v času bolniškega staleža, ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v členih od 86 do 94). Za primere poškodb pri delu zaradi neizvedenih ukrepov za varstvo pri delu so v tem sklopu predvideni tudi regresni zahtevki ZZZS zoper delodajalce.

Preberi več

Sodni stroški

Marsikdo se ubada z vprašanjem, koliko bo stal sodni postopek oziroma vložitev tožbe. Skrb glede višine stroškov in končnega uspeha je povsem na mestu, saj se lahko zgodi, da po letih pravdanja na sodišču tožnik ugotovi, da se mu vse skupaj sploh ni izplačalo, saj so mu nastali samo sodni stroški.

Da bi se izognili takšnemu razpletu, je treba zadevo pravočasno skrbno preučiti in realno oceniti možnosti za uspeh v sodnem postopku.

Preberi več

Boj za delavske pravice – Tjaša Kozole

V času epidemije COVID-19 je podjetje Lidl odpustilo mamo samohranilko Tjašo Kozole, ker naj bi kršila interna pravila. Je to res pravi razlog?

Pravi vzrok za odpoved zaposlitve, kot poročajo mediji, je najverjetneje boj za delavske pravice. Tjaša Kozole je kot predsednica sindikata Lidl Slovenija namreč opozarjala na številke kršitve delavskih pravic v Lidlu (npr. Dnevnik). Lidlov model poslovanja sloni na čim višji storilnosti – delavci morajo opraviti goro naloženega dela, kar pa jim velikokrat uspe le, če kršijo interna pravila.

Preberi več