Škoda na vozilu

Z uveljavljanjem povrnitve premoženjske škode se najpogosteje srečamo v primeru prometne nesreče. Škoda na vozilu lahko povzroča nemalo preglavic.

Če je škoda na vozilu nastala zaradi krivde drugega v prometni nesreči udeleženega voznika, lahko oškodovanec povrnitev škode uveljavlja iz povzročiteljevega obveznega zavarovanja odgovornosti ali iz lastnega kasko zavarovanja. Čeprav bi moralo biti reševanje škode iz kasko zavarovanja enostavno, v praksi pogosto še zdaleč ni tako. V kolikor gre za manjšo škodo, praviloma sicer ni težav, če pa je škoda večja in je popravilo zato drago, je pred zavarovanci običajno trd oreh.  

Izplačilo kasko škode zavarovalnice pogosto pogojujejo s prijavo škodnega dogodka policiji, kar je v praksi težava pri manjših škodah oziroma takrat, ko zavarovanec podcenjuje obseg škode, pozneje pa se izkaže, da je popravilo zelo drago. Zelo problematično je, če je v prometni nesreči udeleženo le zavarovančevo vozilo (npr. zavarovanec pade z motorjem). Težavne so lahko tudi situacije, ko zavarovanec prijavi škodo, ki naj bi mu jo na parkirišču povzročilo neznano motorno vozilo, nato pa zavarovalniški cenilci ocenijo, da je bila škoda na vozilu povzročena na drug način (na primer z udarcem v stebriček ali škarpo).

Pomembna je škoda, ne povzročitelj

Pri izplačilu škode iz kasko zavarovanja načeloma ne bi smelo biti pomembno, kdo je odgovoren za nastanek škode, pač pa je to pomembno v nadaljevanju, ko zavarovalnica terja izplačano zavarovalnino (in tudi odbitno franšizo) od odgovorne osebe. V primeru uspešne refundacije izplačane kasko zavarovalnine bi moral biti na istem tudi sam zavarovanec – ne bi smel biti prikrajšan za morebitno odbitno franšizo, prav tako ne bi smel izgubiti bonitete pri novem zavarovanju.

Obsežnejše poškodbe

Kot že rečeno, imajo oškodovanci oziroma zavarovanci največje težave pri večjih škodah na vozilih. Moderna vozila so tehnično vedno bolj dovršena, imajo vrsto dragih elektronskih sistemov, katerih popravilo je zelo zahtevno in drago. Po drugi strani pa je na trgu ogromna množica vozil, ki hitro izgubljajo vrednost.

Tehnična totalka in ekonomska totalka

Zelo pogosto se postavlja vprašanje, ali je vozilo, ki ga je sicer mogoče popraviti, sploh smiselno popravljati, ali ni popravilo predrago.  

Če so na vozilu tako obsežne poškodbe, da ga ni mogoče popraviti, se vozilo obravnava kot tehnično totalko. Zavarovalnica oceni vrednost vozila pred škodnim dogodkom, od tega zneska odšteje vrednost razbitine (ki je navadno minimalna) in razliko ponudi v izplačilo oškodovancu (gre za kompenzacijo).

Za ekonomsko totalko gre, ko je vozilo sicer mogoče popraviti, a zavarovalnica ocenjuje, da je popravilo predrago.

Praksa zavarovalnic

Slovenske zavarovalnice so pretirano nagnjene k obračunavanju škode po sistemu ekonomske totalke (takšen način je za njih najrentabilnejši), kar je tudi posledica pomanjkljive sodne prakse slovenskih sodišč, ker se oškodovanci (zavarovanci) zelo neradi spuščajo v sorazmerno drage sodne postopke z negotovim izidom. Zavarovalnice vse prevečkrat ocenijo, da vozila ni rentabilno popravljati in ga proglasijo za ekonomsko totalko. Ti primeri znajo biti najbolj problematični in lastnik poškodovanega vozila se znajde v zelo težki situaciji.

Težave oškodovancev

Osnovni težavi (zavarovalnica neustrezno obračuna t. i. ekonomsko totalko) se pridruži še riziko pri nabavi drugega vozila enakih lastnosti. Vse to nekomu, ki je bil prvi lastnik avtomobila, ga dobro vzdrževal (pogosto se omenja t. i. ljubiteljsko vzdrževanje) in zanj dobro skrbel (avto ves čas garažiran, vožen le po nesoljenih cestah…), predstavlja veliko težavo in frustracijo. Za oškodovanca je nakup drugega vozila enakih lastnosti, kot jih je imelo vozilo, ki je ocenjeno kot ekonomska totalka, zelo težka, pogosto neizvedljiva naloga.

Nakup rabljenega vozila

Na trgu rabljenih vozil je namreč veliko vozil s prevrtenimi kilometri, z zamolčano problematično zgodovino (udeležba v hudi prometni nesreči, v kateri so bili poškodovani vitalni deli, nato pa popravilo ni bilo izvedeno strokovno, kar je nepoznavalcu zelo težko ugotoviti; pogosto gre za vozila, ki so bila kupljena kot totalka in na črno zasilno popravljena z namenom donosne nadaljnje prodaje), a s kozmetično zelo všečno podobo. Naletel sem že na primere, ko je stranka čez čas ugotovila, da kupljeno rabljeno vozilo sploh nima airbagov, da varnostni pas ne deluje pravilno itd.

Prehitro totalka

Zavarovalnice razglasijo ekonomsko totalko praviloma takrat, ko popravilo na uradnem servisu po njihovem mnenju ne bi bilo več rentabilno, ko seštevek vrednosti popravila in vrednosti poškodovane stvari presega vrednost vozila pred škodo. Za razglasitev ekonomske totalke torej ni potrebno, da bi strošek popravila presegal vrednost vozila pred nesrečo, pač pa do tega lahko pride že  prej. Rekord, ki ga poznam, ima zavarovalnica pri razglasitvi totalke za avtodom, ki je bil pred nesrečo vreden več kot 70.000 EUR, predvideni stroški popravila so ocenjeni na cca 26.000 EUR, zavarovalnica pa je pripravljena plačati za t. i. ekonomsko totalko zgolj 6.000 EUR! Zadeva še ni dobila ustreznega epiloga.

Preberite še: Izplačilo ekonomske totalke ali popravilo?, Odvetnik za odškodnine, Odškodnina preko interneta.