Skupno premoženje zakoncev

Kako je zakonsko urejeno posebno in skupno premoženje zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, običajno postane aktualno ob prenehanju takšne zveze. Nekateri bolj proaktivni pa se o problematiki premoženja poučijo že vnaprej in se tudi dogovorijo za drugačne rešitve od zakonsko določenih.

Pred leti je mlajša samska sodelavka v šali preigravala možnost poroke s kakšnim starejšim bogatim moškim, saj je sklepala, da bi se po poroki kmalu ločila in pobrala polovico premoženja. Ko sem ji razložil, da to ni tako enostavno in da bi se za polovičko premoženja lahko obrisala pod nosom, je premeteno zaključila, da bi moral biti kandidat za ženina tudi zelo bolan. V humornem klepetu je bilo tudi zrno resnice, saj se, kot lahko vidimo, poroke ne sklepajo samo iz gole ljubezni pač pa tudi iz drugih vzgibov.

Posebno in skupno premoženje

Premoženje zakoncev pravno ureja Družinski zakonik: kaj se šteje za skupno premoženje zakoncev, deleži zakoncev na skupnem premoženju, upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem, razdelitev skupnega premoženja, višina deležev na skupnem premoženju, način delitve skupnega premoženja, posebno premoženje zakoncev itd. Zakon pa dopušča tudi možnost, da se o vsebini premoženjskega režima zakonca dogovorita drugače, kar se uredi s pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij.

Ob smrti ali razvezi

Vprašanje obstoja in delitve skupnega premoženja praviloma postane aktualno ob prenehanju zakonske zveze (ob smrti enega od zakoncev ali ob razvezi). Ob razvezi zakonske zveze se, če zakonca nista sklenila posebne pogodbe o drugačni ureditvi njunih premoženjskih razmerij, postavi vprašanje obsega skupnega premoženja (enako tudi ob dedovanju v zapuščinskem postopku).

Kaj je skupno premoženje?

Enostavno povedano: v skupno premoženje zakoncev spada vse, kar sta v trajanju zakonske zveze pridobila z delom. Družinski zakonik v 67. členu določa, da so skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje pa je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. V skupno premoženje torej spadajo s skupnim denarjem kupljene nepremične in premičnine stvari, plače in drugi prihodki iz delovnega razmerja, denarna sredstva na bančnih računih zakoncev (če so z delom pridobljena v času trajanja zakonske zveze), zavarovalnine iz skupnega premoženja, naravni plodovi (pridelki z njiv, iz sadovnjakov, vinogradov, mladiči) in civilni plodovi (obresti) ter tudi dobitki od iger na srečo (razen, če uspe zakonec dokazati, da je srečko kupil s svojim posebnim premoženjem).

Domneva enakih deležev

Velja zakonska domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Lahko pa se takšna zakonska domneva tudi izpodbija, če kdo smatra, da je delež posameznega zakonca višji, a mora nato ta, ki to zatrjuje, dokazati, da je bil prispevek posameznega zakonca k ustvarjanju skupnega premoženja višji. Pri tem pa se ne upoštevajo le njuni denarni prihodki, pač pa tudi njuna skrb za dom in družino. Deležev se ne določa zgolj matematično – po prispevku, ki ga lahko merimo z denarjem, pač pa se ugotavljajo tudi drugi nemerljivi dejavniki.    

Izvenzakonska ali zunajzakonska skupnost

Skupno premoženje pa ni le domena zakoncev pač pa tudi izvenzakonskih partnerjev in tudi tu velja enak premoženjski režim. Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Takšna skupnost ima po Družinskem zakoniku v razmerju med njima enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo. Enako velja tudi po Zakonu o dedovanju – izvenzakonski partner je izenačen z zakoncem in deduje na enak način.

Preberite še: Oporoka.