Tožba zaradi prenizke odškodnine
Ugotavljam, da nekatere zavarovalnice naravnost izkoriščajo nepripravljenost oškodovancev, da bi do višje odškodnine prišli preko sodišča. Res je, da je sodni postopek finančno zahteven, saj so stroški lahko precej visoki, a je vseeno pametno v vsaki zadevi dobro premisliti, ali je tožba zaradi prenizke odškodnine smiselna.
Ob dolgoletnem spremljanju gibanja odškodnin, ki jih zavarovalnice ponujajo za primer sporazumne ureditve zadeve, opažam, da se ponujene odškodnine realno nižajo, svoje pa je v zadnjem času dodala še dokaj visoka inflacija, tako da je premislek o sodnem uveljavljanju odškodnine zelo na mestu.
Oškodovanci se za sodni postopek pri uveljavljanju odškodnine za telesne poškodbe odločijo največkrat takrat, ko zavarovalnice nočejo plačati nikakršne odškodnine. Zavarovalnice namreč smatrajo, da ni podana odgovornost njihovega zavarovanca oziroma da je za poškodbo odgovoren sam oškodovanec (včasih mu pripisujejo tudi pretiran soprispevek k nastanku škode).
Tožba zaradi prenizke odškodnine pa pri oškodovancih vzbuja pomisleke in dvome, zato sodišča v presojanje redkeje dobijo tovrstne tožbe. Nekateri oškodovanci se sprijaznijo s prenizkim zneskom, drugi pa kljub nezadovoljstvu pomišljajo, ali bi se podali v tožbo.
Načrtno prenizke ponudbe?
Ne gre pa samo za posamične odklone, saj opažam utirjen vzorec, po katerem določene zavarovalnice (ne vse, saj nekatere ponujajo dostojne odškodnine) ponujajo res precej prenizke odškodnine. Ne gre za kaprico ali slab dan posamičnega zavarovalniškega referenta, pač pa, tako je sklepati, za načrtno zmanjševanje odškodnin do praga, ko se stranke še ne odločajo za sodno uveljavljanje odškodnin. Pri tem natančno tehtajo, kako bo ravnala večina oškodovancev. Na primer: če stotim oškodovancem ponudijo, recimo, 1.500 EUR namesto 3.000 EUR ali nekaj več, in se nato samo eden odloči za tožbo in v sodnem postopku uspe dobiti pravično odškodnino v višini morda celo 5.000 EUR, zavarovalnica pa plača še cca 1.500 EUR stroškov, bo imela še vedno ogromen profit.
Zgovoren primer
Pred kratkim sem zastopal oškodovanca, ki je imel isti dan dve prometni nesreči, za kateri ni bil kriv (v prvi nesreči je bil sopotnik v ženinem vozilu, ki je trčilo v vozilo pred njimi; ko so se dobro uro po prvi nesreči peljali na zavarovalnico prijavit škodo, pa je v njihovo vozilo trčilo drugo vozilo). Po nekaj urah je zaradi stopnjevanja zdravstvenih težav obiskal urgenco, kjer so dokumentirali, da je bil udeležen v dveh prometnih nesrečah. Nato se je zdravil pri osebnem zdravniku, opravil fizioterapijo in bil cca mesec dni in pol na bolniškem dopustu. Pričakoval sem, da bo vsaka zavarovalnica plačala približno enak znesek. Po končanem zdravljenju je bil za prvo prometno nezgodo oddan zahtevek na zavarovalnico, kjer je imela povzročiteljica sklenjeno zavarovanje – gre za zavarovalnico, ki ima najcenejša zavarovanja. Po štirih mesecih in obsežnem dopolnjevanju zahtevka je zavarovalnica posredovala ponudbo za plačilo odškodnine v višini 850 EUR. Zavarovalnica, pri kateri je imel sklenjeno zavarovanje povzročitelj druge nesreče (gre za zavarovalnico, ki ima višje premije), je že sedem dni po vložitvi zahtevka posredovala ponudbo odškodnine v višini 2.200 EUR, kar je poštena ponudba.
Kdaj nas bo srečala pamet?
Oškodovanec je po zaključku zadeve močno bentil čez zavarovalnico (»Ta zavarovalnica je res nikakva.«), pri kateri je imela žena zavarovano avtomobilsko odgovornost, a je vseeno sporočil, da tožba zaradi prenizke odškodnine ne pride v poštev. Povedal je tudi, da so kljub slabi izkušnji ponovno sklenili zavarovanje pri isti zavarovalnici, »ker so na tehničnih pregledih rekli, da je ta najcenejša«. Kakšen nauk lahko torej potegnemo iz zgodbe? Nekaterim je najbolj pomembno poceni obvezno zavarovanje, ne pomislijo pa, kako bo, če pride do škode. Takšno razmišljanje pa posamične zavarovalnice očitno izkoriščajo.
Če s ponujeno odškodnino za telesne poškodbe niste zadovoljni in pomišljate, ali bi vložili tožbo in tako na sodišču skušali doseči višjo odškodnino, se pozanimajte, ali je to smiselno. Tožba pride zlasti v poštev pri hujših poškodbah in pri tistih lažjih poškodbah, ki so oškodovancu pustile trajne težave. Še posebej pa je tožba aktualna, če zavarovalnica neutemeljeno zavrača plačilo kakršnekoli odškodnine.
Preberite tudi: Katero zavarovalnico izbrati?, Obljube o visokih odškodninah, Odškodnina v kazenskem postopku.