Vrste oporok
S sestavo oporoke lahko zapustnik doseže, da se njegovo premoženje deduje drugače, kot če pride do dedovanja po zakonu in dedujejo zakoniti dediči. Poznamo različne vrste oporok.
Z oporoko zapustnik svobodno odloča, kako se bo odvijalo dedovanje. Oporoka mu omogoča, da po svojih željah uredi, kako bo njegovo premoženje prešlo na druge osebe.
Ustna le izjemoma
Zakon o dedovanju pozna različne vrste oporok.
Lastnoročna oporoka
Najpogostejša je lastnoročna oporoka – oporočitelj lastnoročno napiše besedilo oporoke in ga podpiše. Ta oporoka ne sme biti natipkana oziroma je ne sme na roke napisati druga oseba. Pri podpisu pa zadošča opredelitev družinskega razmerja (npr. vaš oče).
Pisna oporoka pred pričami
Pri pisni oporoki pred pričami mora oporočitelj podpisati besedilo oporoke (lahko je natipkano, lahko ga na roke napiše druga oseba, pogosto zapis oporoke sestavi odvetnik) in hkrati pred dvema pričama izjaviti, da je to besedilo njegova oporoka. Nato takšno oporoko podpišeta še obe oporočno sposobni priči.
Sodna oporoka
Sodno oporoko se naredi na pristojnem okrajnem sodišču, kjer zapustnik izjavi svojo zadnjo voljo. Iz te oporoke so izpeljane še nekatere druge manj pogoste različice: konzularna oporoka, na slovenski ladji sestavljena oporoka, vojaška oporoka.
Mednarodna oporoka
Manj pogosta je mednarodna oporoka. Z določitvijo enotne oblike zagotavlja pravno varnost v zvezi z veljavnostjo oporoke v vseh državah, ki so ratificirale Mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke.
Notarska oporoka
Notarska oporoka se naredi v obliki notarskega zapisa, ki ga sestavi notar po ustni izjavi oporočitelja, oziroma lahko oporočitelj napisano izjavo poslednje volje predloži notarju v potrditev.
Ustna oporoka
Ustna oporoka pride v poštev izjemoma -če zaradi izrednih razmer (npr. poplava, potres, epidemija, nepričakovana huda bolezen) oporočiteljne more sestaviti pisne oporoke.
Preklic oporoke
Oporočitelj lahko oporoko kadarkoli izrecno prekliče oziroma jo prekliče molče, tako da sestavi novo oporoko, v kateri s svojim premoženjem razpolaga drugače kot v prvotni oporoki. Pomembno je, da določila prvotne oporoke, ki niso v nasprotju z določili nove oporoke, ostanejo v veljavi. V praksi sem naletel na zanimiv primer: oporočni dediči so v smeteh oziroma med zavrženim starim papirjem našli lastnoročno oporoko s starejšim datumom, obstajala pa je še novejša oporoka, glede katere je obstajal sum, da je ponarejena. Nastala je zelo zapletena situacija, saj je starejša oporoka omenjala tudi premoženje, ki ga več ni bilo, oziroma sploh ni omenjala določenega premoženja, ki je obstajalo v času oporočiteljeve smrti, tako da je bilo za ta del aktualno dedovanje po zakonu.
Čas nastanke oporoke
Pri sestavljanju oporok je zelo pomembno, da se zapiše tudi datum nastanka oporoke, čeprav to ni pogoj za njeno veljavnost. Datum pa je pomemben v primeru večjega števila oporok, saj novejša določila oporoke veljajo pred starejšimi določili.
Oporoka in nujni dediči
Svoboda oporočnega razpolaganja je omejena z institutom nujnih dedičev, ki so zapustnikovi najbližji sorodnikiin jih zapustnik z oporoko ne more povsem izključiti iz dedovanja. Kot nujni dediči pridejo v prvi vrsti v poštev zapustnikovi otroci in njegov zakonec (tudi izvenzakonski partner) – njihov nujni delež je polovica zakonitega deleža (pri oddaljenih sorodnikih je nujni delež ena tretjina zakonitega deleža). V kolikor zapustnik nima potomcev, so nujni dediči njegovi starši oziroma na podlagi vstopne pravice njegovi bratje in sestre, vendar zadnji le pod pogojem, da nimajo sredstev za življenje in so trajno nesposobni za delo. Izjemoma so lahko nujni dediči tudi zapustnikovi stari starši (če ni bližnjih sorodnikov, ki dedujejo, in če nimajo sredstev za življenje in so trajno nesposobni za delo).
Preberite še: Oporoka, Odvetnik za dedovanje, Dedovanje odškodnine